Makula

View Video

Starostna degeneracija makule (SDM) ali rumene pege je v razvitem svetu najpogostejši vzrok za legalno slepoto po 50. letu starosti. Čeprav SDM nikoli ne povzroča čiste slepote, lahko v napredovali fazi povzroči močno poslabšan predvsem centralni vid, ki je odgovoren za branje, pisanje in natančen vid. Periferni vid pri tej bolezni ni okvarjen, tako pacienti lahko vidijo, da je nekdo prišel v sobo, lahko se sami oblečejo, kuhajo,… ne morejo pa brati, ne vidijo človeka v obraz, ampak ga prepoznajo po gibih značilnih zanj. Na svetu je več kot 150 milijonov ljudi s SDM, ki je tako napredovala, da za paciente trdimo, da so formalno slepi.

 

Kaj je starostna degeneracija makule?

To je bolezen mrežnice v centralnem delu, ki se imenuje makula ali rumena pega. Prav to področje je na mrežnici ključno za natančen vid. Ker bolezen prizadene samo centralni vid, perifernega vida pa ne prizadene, to za pacienta pomeni, da vidi na primer predmete ali osebe, ne razloči pa njihovih podrobnosti. Prav zaradi prizadetosti centralnega dela mrežnice pacienti ne morejo več brati, pisati, šivati, risati, voziti avta, kar bistveno zmanjšuje kakovost njihovega življenja.

 

Kako lahko nekdo sam ugotovi, da ima SDM?

V zgodnjih fazah bolezni bolniki nimajo prav nikakršnih težav, spremembe na mrežnici pa so ob natančnem pregledu pri okulistu že vidne. Pogosto se tudi pri spremembah vidnih samo z okulističnim pregledom, že svetuje zdravljenje. Šele ko bolezen napreduje, lahko pričnejo bolniki opažati temne lise, popačen vid, pomanjšano ali povečano sliko, zamegljen centralni vid, izpad določenih črk pri branju besedila, izginjanja besedila ali črk pri branju, …

 

Kakšne vrste SDM obstajajo in ali je zdravljenje odvisno od vrste?

Ločimo suho (neeksudativno ali atrofično) in mokro (eksudativno ali neovaskularno) obliko. Suha oblika predstavlja okoli 85% vse SDM, tu je značilna postopna izguba vida, ki se razvija počasi. Mokra oblika je precej redkejša, napreduje hitro in pogosteje povzroči hujše okvare vida. Zdravljenje suhe oblike zdravimo z oralno terapijo, to je s tabletami, ki jih enkrat dnevno jemljejo pacienti redno, do konca življenja. Na tržišču je ogromno preparatov, ki so narejeni v ta namen, vendar niso vsi dobri, nekateri sploh niso klinično testirani na pacientih in se tako sploh ne ve, kako se zdravilo resorbira iz črevesja, pomembno je tudi razmerje ene in druge substance v zdravilu in še veliko drugih stvari, ki so pomembne pri izboru zdravila.

Vlažna oblika SDM se zdravi z anti VEGF zdravili, ki se aplicirajo v oko direktno z injekcijo 1 x mesečno, kar se ponavlja toliko časa kolikor je potrebno. Tako en pacient lahko prejme od 3 do 20, ali več injekcij v oko.

 

Ali so nekateri bolj dovzetni za starostno degeneracijo rumene pege kot drugi?

Da. Dejavniki tveganja škodijo naravnim mehanizmom obrambe oči, zato pripomorejo k razvoju SDM. Glavni dejavnik tveganja je starost, družinska genetska predispozicija, neprimerna prehrana (malo sadja in zelenjave ter veliko maščob, nezadosten vnos vitamina C in E, cinka, luteina in zeaksantina), debelost, kajenje, neposredna izpostavljenost soncu (gledanje brez sončnih očal z zaščito), zvišan krvni tlak, svetle barve oči …

 

Kaj lahko bolniki sami naredijo, da bi preprečili SDM?

Zelo pomembni so preventivni pregledi pri vseh ljudeh starejših od 50 let, pri tistih, ki imajo bolezen v družini, pa priporočamo preventivni pregled po 40. letu starosti. Pri pregledu je potrebno razširiti zenico, saj le tako lahko natančno pregledamo mrežnico. Pri že vidnih spremembah na mrežnici v centralnem delu, pa so nujno potrebne še dodatne preiskave mrežnice s posebno aparaturo OCT, na osnovi katere se lahko določi ali gre za suho ali mokro obliko SDM. V tem primeru je samo pregled pri široki zenici premalo. To lahko naredite v subspecialnih ambulantah, kjer imajo vse potrebne aparature in specialista, ki se ukvarja s SDM. Tak pregled lahko opravite v našem kirurškem centru. Poleg obveznega pregleda upoštevajte še naslednje: nosite sončna očala, ki filtrirajo UV in modro svetlobo, ne kadite, jejte uravnoteženo prehrano, ki vključuje sadje in zelenjavo, pazite na telesno težo, redno telovadite.

 

Kaj pa jemanje zdravil, če je diagnoza suhe SDM že potrjena?

Pri suhi in mokri obliki SDM je znanstveno dokazano, v več kliničnih študijah, ki so potekale več let, da redno jemanje prehranskih dopolnil zlasti vitamina C in E, karotenoidov (luteina in zeaksantina), in cinka v točno določenih odmerkih in v pravilno vezani obliki, ki omogoča tudi zadostno resorbcijo iz črevesja po zaužitju, upočasni napredovanje SDM, v določenih primerih pa celo izboljša stanje na mrežnici. Jemanje Omega 3 maščobnih kislin, pa v najnovejših študijah ni dokazalo, da zmanjšuje rizik za razvoj SDM.

 

Kaj pa zdravljenje z zdravili, ki se aplicirajo v oko pri mokri obliki SDM?

Pri določenih oblikah mokre oblike SDM, se odločimo za zdravljenje z injekcijami, ki jih po potrebi večkrat (na 4 tedne) apliciramo v oko v želji, da bi se bolezen stabilizirala. Zdravilo pomaga samo pri določenih oblikah vlažne SDM in ni primerno za vse bolnike.

Zdravljene ni čudežno in ne izboljša vida, bistveno kar z zdravljenjem dosežemo je, da bolezen ne napreduje. Zato je bistveno zgodnje odkrivanje, saj je le tako zdravljenje dovolj zgodnje, da pacient na koncu sploh ne ve, da ima SDM, saj nima težav, bolezen z zdravili pa blokira do te mere, da ne napreduje.

 

Kako torej posumimo na SDM?

Če ima nekdo v družini SDM, naj o tem obvesti svoje otroke, ki naj se, če so starejši od 40 let, naročijo na preventivni pregled pri okulistu (ne pri optiku), kjer povejo, da je v družinski anamnezi degeneracija makule. V primeru, da se na pregledu opazi spremembe, je potreben še pregled z OCT aparatom. Lahko tudi sami opazujejo na primer, če ravne črte izgledajo valovito, če črke med branjem izginjajo, če se poslabša barvni vid, če slabše vidijo v mraku in v temi, kasneje pa tudi težavnost pri prepoznavanju obrazov in branju. Vid si lahko tudi sami testirajo s hitrim testom –  Amslerjevo mrežo, ki odkrije le napredovano obliko SDM. Mrežo lahko najdete na internetu, ali prosite pri okulistu, da vam naredi test najprej on, potem pa si 1x mesečno testirate vid sami. Ko pacient sam opazi spremembe, je pogosto žal že zelo pozno, saj bi s pravočasnim ukrepanjem, lahko ohranili bistveno več vida.

 

Nasvet za vse:

živite zdravo in opravite preventivni pregled dovolj zgodaj, da do hujše oblike bolezni nikoli ne bo prišlo, saj z zgodnjim pravilnim zdravljenjem lahko preprečimo hude oblike SDM z izdatno izgubo vida.

UGOTAVLJANJE SPREMEMBE DEBELINE MREŽNICE V PODROČJU MAKULE PO OPERACIJI SIVE MRENE S POMOČJO SPECTRAL DOMAIN OCT (OPTIČNA KOHERENTNA TOMOGRAFIJA)

EVALUATION OF MACULAR THICKNESS AFTER CATARACT SURGERY WITH SPECTRAL DOMAIN OCT (Optical Coherence Tomography)

Marija Ana Schwarzbartl Pfeifer,dr. med.
May Rowe Spencer, raziskovalec
Prim. mag. Vladimir Pfeifer, dr. med.

Očesni kirurški center dr. Pfeifer, Ljubljana , Slovenija
Eye Surgery Centre Dr. Pfeifer, Ljubljana, Slovenia

Ključne besede
Fakoemulzifikacija, debelina mrežnice, tomografija, cistoidni edem makule

Avtor za dopisovanje/ Corresponding author:
Marija Ana Schwarzbartl Pfeifer schma@siol.net

Povzetek:

Namen:
S pomočjo spectral domain OCT aparature lahko merimo tudi zelo male po operativne spremembe v debelini mrežnice. Ker je vsaka sprememba v debelini mrežnice pomembna, smo ugotavljali spremembe v debelini mrežnice pri pacientih, ki so imeli opravljeno operacijo sive mrene. Z uporabo NSAID (nesteroidna antiinflamatorna zdravila) pred operacijo sive mrene je incidenca klinično pomembnega cistoidnega edema v makuli (CME) zelo nizka, majhne spremembe v debelini mrežnice pa so pogoste.

Metoda:
V prospektivni študiji smo pregledali 45 pacientov, ki so imeli opravljeno operacijo sive mrene. Primerjali smo debelini mrežnice v področju fovee, parafovealno in perifovealno 15 min. po operaciji, 1 teden po operaciji, 1 mesec po operaciji in 3 mesece po operaciji sive mrene. Spremembo v debelini mrežnice smo primerjali tudi s časom uporabe ultrazvoka med operacijo, porabo BSS tekočine med operacijo, časom operacije in prisotnostjo sladkorne bolezni brez diabetične retinopatije.

Rezultati:
Prikazane so spremembe v debelini mrežnice po operaciji. Pri nobenem pacientu ni prišlo do CME, zadebelitev mrežnice smo opazili v vseh opazovanih področjih mrežnice. Čas uporabe ultrazvoka med operacijo, poraba BSS tekočine med operacijo, čas operacije in prisotnost sladkorne bolezni brez diabetične retinopatije ni vplivala na spremembo debeline mrežnice.

Zaključek:
Z pred operativno uporabo NSAID, operacijo sive mrene brez komplikacij tudi v primeru težke operacije, minimalni čas uporabe ultrazvoka med operacijo (phaco time), kratki čas celotne operacije in minimalna uporaba BSS tekočine, ki teče skozi oko med operacijo, so po operativne spremembe mrežnice minimalne in klinično nepomembne.

Ključne besede:
Fakoemulzifikacija, debelina mrežnice, tomografija, cistoidni edem makule

Abstract:

Purpose:
Using spectral domain OCT we can measure even subtle postoperative retinal thickening. Because any retinal thickening is significant, we look for retinal changes in patients undergo cataract surgery. With use of NSAID before and after surgery the incidence of clinical significant CME is very low, but subtle retinal changes are common.

Method:
We have done a prospective study on 45 patients who underwent cataract surgery. We compared retinal thickness in fovea, parafoveal area and perifoveal area within 15 minutes after surgery, than after 1 week, 1 month and 3 months in regard to phaco time, amount of BBS used during surgery and total time of surgery.

Results:
Retinal thickness changes are reported after cataract surgery. There were no CME found in this group of patients, but thickening of retina was found in all three areas of macula. The total time of surgery, amount of BSS used during surgery and total phaco time did not influence retinal thickening significantly.

Conclusion:
Preoperative use of NSAID and cataract surgery without complications even in difficult cataract cases , minimal phaco time, short total time of surgery and minimal amounts of BBS used during surgery make postoperative retinal changes minimal and clinical unimportant.

Key words:
Phaco emulsification, retinal thickness, tomography, cystoid macular oedema

UVOD

Optična koherentna tomografija(OCT) je relativno nova metoda za zelo natančno prikazovanje prereza mrežnice, ki neposredno meri spremembe v globino mrežnice (1-4). Prednosti OCT so, da je preiskava neinvazivna, neboleča, se lahko poljubno ponavlja, opravi se zelo hitro in je zelo natančna. S pomočjo OCT lahko objektivno izmerimo debelino mrežnice pri pacientih z edemom v makuli, makularni luknji, epiretinalni membrani (4) z visoko stopnjo ponovljivosti (3-7). CME (citoidni makularni edem) je pomembna komplikacija operacije sive mrene neznane etiologije (8-12), čeravno je operacija potekala brez vseh zapletov. Incidenca klinično signifikantnega CME je z modernimi tehnikami operacije sive mrene z mikro incizijami vse manjša npr. 1,4 % (13). Incidenca subkliničnega angiografskega perifovealnega puščanja je po operaciji sive mrene od 19% in več (11,14). Zaradi visoke resolucije slike OCT ( do 10 mikronov) lahko opazujemo tudi zelo subtilne spremembe debeline mrežnice, ki jih s kliničnim pregledom ne zaznamo. Na ugotavlanje spremembe debeline mrežnice pa lahko vplivajo tudi drugi faktorji, kot starost, spol, rasa, telesa teža, aksialna dolžina očesa, optični mediji, motna leča ali refraktivno stanje očesa (5,7,15).

Namen te prospektivne študije je bil dokumentirati majhne spremembe v debelini mrežnice in subklinične spremembe na mrežnici z OCT po operaciji sive mrene, ki je potekala brez zapletov.

METODA DELA

V prospektivno študijo smo uključili 45 pacientov, ki smo jih operiali zaradi sive mrene. S pomočjo spectral domain OCT ( Optovue) smo izmerili debelino mrežnice v področju fovee, parafovealno in perifovealno. Prvo meritev smo opravili 15 minutpo operaciji sive mrene. To meritev smo smatrali za bazično meritev debeline mrežnice. Opisovali smo celotno debelino mrežnice, podatke pa smo pridobivali za notranjo plast , zunanjo plast in celotno debelino mrežnice uključili smo samo paciente, pri katerih je bila resolucija slike odlična na vseh preiskavah, tudi na prvi takoj po operaciji. Zaradi slabše kvalitet slike takoj po operaciji je iz raziskave odpadlo približno 50% pacientov, ki so imeli druge preiskave z OCT sicer dobre. Paciente smo ponovno pregledali in slikali z OCT 1 teden po operaciji, 1 mesec in 3 mesece po operaciji. V študijo smo nato vključili samo paciente z opravljenimi preiskavami in slikami z zelo dobro resolucijo na OCT v vseh terminih pregledovanja. Takih pacientov je bilo 45. Slikanje na OCT smo v primeru slabe slike ponavljali, dokler resolucija slike ni bila odlična.

Vse operacije je izvedel en kirurg. Operacije smo izvedli v kapljični topični anesteziji, pristop temporalno, clear cornea incizija, velikost reza 2,2 mm, implantirali smo upogljivo lečko, na koncu smo v prekat dali vankomicin. Vse operacije so potekale brez zapletov. Uporabljali smo Millenium aparaturo za fakoemulzifikacijo. Med operacijo smo merili čas operacije od časa, ko smo prižgali operacijski mikroskop nad pacientovim očesom, do ugasnenja mikroskopa (čas operacije), količino porabljene BSS tekočine, ki se je nabrala v kaseti aparata za fakoemulzifikacijo, absolutni čas fakoemulzifikacije in čas porabe ultrazvoka pri standardni nastavitvi kirurga (25 % max. fako), beležili smo tudi težo operacije, če je šlo za ozko zenico, PEX sindrom (pseudoefoliacijo) in drugo. V študijo smo vključili tudi paciente s sladkorno boleznijo, ki niso imeli sprememb v smislu diabetične retinopatije, paciente z brumescentno sivo mreno, paciente z glavkomom, paciente z ozko zenico, paciente z PEX in paciente z začetno degeneracijo makule. Opisali smo tudi drugo splošno pacientovo terapijo.

Vsi pacienti so 3 dni pred operacijo pričeli v oko predvideno za operacijo 4x dnevno kapati Naclof kapljice in Maxitrol kapljice. Terapijo z Naclofom in Maxitrolom so 4 x dnevno nadaljevali še 3 tedne po operaciji.

REZULTATI:

Pregledali smo 45 pacientov . Povprečna starost pacientov je bila 73.5 let (od 46 do 88 let), 40 % je bilo moških, 60% pa žensk. 12% vseh pacientov je imelo sladkorno bolezen, od tega 9% dalj kot 10 let.

Povprečen čas operacije je bil 8,3 min ( od 6 do 18 min), če smo čas operacije pričeli meriti, ko smo prižgali operacijski mikroskop in nehali meriti čas, ko smo mikroskop ugasnili.

Povprečen elapsed phaco čas ( to je fako čas, ki se prikaže na ekranu aparata pri standardni nastavitvi za vsakega kirurga posebej- pri nas so standardne nastavitve kirurga ki je operiral, max. moč phaca 25 % z povprečno porabo phaca 4%) je bil 0.53 min ( od 0,05 do 2,05 min). Povprečni absolutni phaco čas je bil 00.03.

Med operacijo smo izmerili porabo BSS tekočine v kaseti povprečno 39,3 ml ( od 30 do 60 ml).

Med težje operacije zaradi ozke zenice, uveitisa, glavkoma, visoke kratkovidnosti, brumescentne ali hipermaturne sive mrene, PEX sindroma in IFIS ( intra operativni flopy iris sindrom) smo šteli 18% vseh opravljenih operacij.

Povprečna debelina mrežnice 15 min po operaciji v fovei je bila 261.8 nm, parafovealno 316.7nm in perifovealno 286.0 nm. Te debeline mrežnice smo smatrali za bazično vrednost debeline roženice.

Debelina mrežnice se je 1 teden po operaciji sive mrene v fovealnem delu povprečno povečala za 5,6 nm, v parafovealnem delu za 5,1 nm v perifovealnem delu pa za 5,7 nm. 1 mesec po operaciji sive mrene se je debelina mrežnice povprečno povečala v fovealnem delu za 16,90 nm, v parafovealnem delu za 15,28 nm, v perifovealnem delu pa za 12,66 nm. 3 mesece po operaciji sive mrene se je debelina mrežnice povprečno povečala za 17,51 nm v fovealnem, v parafovealnem delu za 12,26 nm, v perifovealnem delu pa za 10,73 nm. (Tabela 1, slika 1)

 

Slika 1

Slika 1

 

Slika 1 Area of retina 1 week post op. 1 month post op. 3 months post op.
fovea +5.6 +16.90 +17.51
parafovea +5.1 +15.28 +12.26
perifovea +5.7 +12.66 +10.73

 

Tabela 1.
Spremembe v debelini mrežnice od bazične vrednosti (15 min po peraciji)
Changes in full thickness retina from basic value (15 min post operation)

Posebej smo nato primerjali spremembo debeline mrežnice pri pacientih s sladkorno boleznijo s pacienti brez sladkorne bolezni. Razlike med eno in drugo skupino nismo opazili ne v 1. tednu, ne v 1. mesecu in prav tako ne v 3. mesecu po posegu.

Primerjali smo tudi skupino pacientov, ki je imela elapsed čas phako med operacijo večji kot 1 min- to je bilo namreč pri trših lečnih jedrih do zelo trdih lečnih jedrih (3 in 4+), s skupino z elapsed časom pod 1 min (jedro 1+do 2+). Tudi med tema skupinama nismo opazili razlik v spreminjanju debeline mrežnice ne v 1. tednu, ne 1. ali 3. mesecu po posegu.

Tudi pri večji ( nad 30 mml) ali manjši porabi BBS ( pod 30 mml) nismo ugotovili razlike v spremembi debeline mrežnice.

Primerjanje spremebe debeline mrežnice po operaciji sive mrene pacientov, pri katerih je bil čas celotne operacije daljši kot 10 min (težje operacije) s pacienti, pri katerih je bil čas operacije pod 10 min (lažje operacije) ni pokazalo razlik med prvo in drugo skupino.

Pri nobenem pacientu ni prišlo do CME po operaciji v roku 3. mesecev po operaciji. Opazili smo nekaj težav s površino roženice (pikčasti defekti epitela, ki so se barvali s fluresceinom) zaradi uporabe NSAID lokalno 3 tedne po operaciji. V primeru težav smo terapijo z Naclofom prekinili predčasno.

RAZPRAVA

V študiji z relativno majhnim številom pacientov, smo ugotovili, da se po operaciji sive mrene debelina mrežnice poveča že 1 teden po operaciji , da zadebeljenje doseže svoj maximum 1 mesec po operaciji in da je 3. mesec po operaciji debelina mrežnice še vedno podobna kot 1 mesec po operaciji. Pri naših pacientih so vsi časi operacije relativno kratki, tudi poraba BSS je majhna, phako čas je minimalen, kljub operacijam, ki so bile opravljene tudi pri težkih primerih (ozka zenica, uveitis, IFIS, visoka kratkovidnost, PEX sindrom…). Rezultati v spremembi debeline mrežnice, bi laho bili tudi slabši, če bi bili ti parametri močno drugačni.

Do podobnih zaključkov prihajajo tudi v študiji I. Perene et al. (16), kjer ugotavljajo stabilno debelino mežnice še 6 mesecev po operaciji. Binder et al. (17) v svoji študiji tudi poroča o prisotnosti macularnega edema izraženega najmočneje v perifovealnem delu, ki se po operativno začenja sedmi dan in perzistira do 6 mesecev. Lobo et al.(18) je v študiji puščanja retinalnih žil po mikroincizijski operaciji sive mrene s pomočjo retinalnega analizatorja puščanja žil – retinal leakage analyzer (RLA) prikazal, da se mesto puščanja primarno pojavi iz perifovealnih žilnih struktur, ter da se tekočina kasneje akumulira v fovei, kjer je manj tkivne tenzije in več prostora.

V literaturi so kot vzrok za nastanek CME po operaciji sive mrene največkrat opisani trije vzroki; mehanična trakcija zaradi vitreoretinalne adhezije, povečana produkcija prostanglandinov zaradi ishemije sprednjega segmenta očesa, in povečana produkcija prostanglandinov zaradi sproščanja prostih radikalov v post operativnem obdobju zaradi povečane svetlobne izpostavitve mrežnice med operacijo. Zato prihaja v poštev zdravljenje po operativnega CME z inhibitorji prostanglandinov (18-23).

Povečana debelina mrežnice po operaciji sive mrene je najpogosteje subklinična in ne vpliva na vidno ostrino. Lokaliziran defect v krvno retinalni barieri (BRB) je bil ugotovljen po operaciji z mikroincizijsko operaciji celo v 97% pacientov (18). Zaradi povečane permeabilnosti v RRB, lahko prihaja do akumulacije žilnih rastnih faktorjev, ki vodijo v retinalno neovaskularizacijo. Epiretinalna membrana se lahko pojavi kot posledica kroničnega CME. Za ugotavlanje takih sprememb je potrebno mnogo dolgotrajnejše spremljanje pacientov.

Incidenca CME, ki vpliva na zmanjšanje vidne ostrine se lahko pojavi pri do 2% pacientov (24). Ker je naša študija zajemala premajhno število pacientov nismo imeli pacienta z klinično signifikantnim CME.

Ko smo v nekem obdobju izvalanja operacij pri nas ukinili terapijo z NSAID po operaciji (pacieti so kapljice dajali samo 3 dni po operaciji), zaradi hudih komplikacij pri dveh pacientkah, ki sta zaradi terapije v Naclofom po 3 tednih razvile ulkus na roženici, pri eni pacietki je bila potrebna cello keratoplastika, smo po 300 opravljenih operacijah, pri katerih nismo rutinsko pregledovali pacientov z OCT, imeli 2 primera CME. Prvi primer se je pozdravil popolnoma v 3 mesecih z ponovno uvedbo NSAID 4x dnevno, drugemu smo aplicirali Triamcinolon v vitreus, in je videl 1.0 že 1 teden po aplikaciji Triamcinolona, na OCT pa se je stanje normaliziralo. (slika 2, slika 3)

Slika 2 CME pred in po aplikaciji Triamcinolona v vitreus.

Slika 2 CME pred in po aplikaciji Triamcinolona v vitreus.

 

Slika 3 : spremljanje spremembe debeline mrežnice pri CME, po uvedbi terapije.

Slika 3 : spremljanje spremembe debeline mrežnice pri CME, po uvedbi terapije.

V Sloveniji smo leta 2008 operirali 17 662 pacientov (po podatkih ZZZS- zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije). Če je incidenca 1-2% ,je vsaj 170 pacientov z CME na leto v Sloveniji.

ZAKLJUČEK

Subklinični makularni edem ali zadebelitev mrežnice po nekomplicirani operaciji sive mrene lahko zaznamo s pomočjo visoko tehnoloških diagnostičnih aparatur, kot je OCT.

Vsi oftalmologi morajo biti seznanjeni z možnostjo komplikacij po operaciji sive mrene, ki je potekala popolnoma brez komplikacij. Zato je potrebno posebno skrb posvetiti natančni fundoskopiji večkrat po operaciji sive mrene. V primeru pojava subkliničnega makularnega edema, je potrebno pacienta zdraviti takoj, predno pride do resnejših komplikacij kot CME, luknje v makuli ali epiretinalne membrane. Cheng et al (25) poroča, da so posledice na vidu proporcionalne z resnostjo zadebelitve mrežnice po nekomplicirani operaciji sive mrene.

Incidenca CME po operaciji sive mrene je minimalna, subklinične spremembe pa so zelo pogoste. Z uporabo OCT lahko merimo te minimalne spremembe v debelini mrežnice. Vsaka sprememba v debili mrežnice je pomebna, zato je natančno spremljanje pacientov po operaciji sive mrene z fundoskopijo in OCT zelo pomebno.

Operacija sive mrene, ki poteka brez komplikacij tudi v primeru težkih operacij, kratk čas operacije, minimaln phaco čas, majhna količina BSS porabljena tekom operacije in pred in po operativna uporaba NSAID, povzroča minimalne spremembe v debelini mrežnice, ki so običajno klinično nepomebne.

LITERATURA

1. Huang D. Swanson EA, Lin CP, Schuman JS, Stinson WG, Chang W et al.Optical coherence tomography. Science 1991;254:1178-1181

2. Hee MR, Izatt JA, Swanson EA, Huang D, Schuman JS, Lin CP et al. Optical coherence tomography of the human retina. Arch Ophthalmol 1995; 113: 325-332

3. Puliafito CA, Hee MR., Lin CP, Reichel E, Schuman JS, DukerJS et al. Imaging of macular diseases with optical coherence tomography.Ophthalmology 1995;102:217-229

4. Hee MR, Puliafito CA, Wong C, Duker JS, Reichel E, Rutledge B et al. Quantitative assessment of macular edema with opticalcoherence tomography. Arch Ophthalmol 1995; 113:1019-1029

5. Koozekanani D, Roberts C, Katz SE, Herderick ED. Intersession repeatability of macular thickness measurements with the Humphrey 2000 OCT. Invest Ophthalmol Vis Sci 32000;41:1486-1491

6. Massin P, Vicaut E, Haouchine B, Erginay A, Paques M, Gaudric A. Reproducibility of retinal mapping using optical coherence tomography. Arch Ophthalmol 2001; 119:1135-1142

7. Muscat S, Parks S, Kemp E, Keating D. Repeatability and reproducibility of macular thickness measurements with Humphrey OCT system Invest Opthalmol Vis Sci 2002; 43:490-495

8. Rossetti L, Autelitano A. Cystoid macular edema followiung cataract surgery. Curr Opin Ophthalmol 2000;11:65-72

9. Rossetti L, Chaudhuri J, Dickersin K. Medical prophylaxis and treatment of cystoid macular edema after cataract surgery: the results of a meta-analysis. Ophthalmology 1998;105:397-405

10. Norregarrd JC, Bernth-Petersen P, Bellan L, Alonso J, Black C, Dunn E et al. Intraoperative clinical practice and risk of early complications after cataract extraction in the United States, Canada, Denmark and Spain. Ophthalmology 1999;106:42-48

11. Mentes J, Erakgun T, Afrashi F, Kerci G (2003) Incidence of cystoid macular edema after uncomplicated phacoemulsification. Ophthalmologica 217; 6: 408 -412

12. Francois J, Verbraeken H (1980) Complications in 1,000 consecutive intracapsular cataract extractions. Ophthalmologica 180;3:121-128

13. Norregaard JC, Bernth-Petersen P, Bellan L et al. (1999) Intraoperative clinical practice and risk of early complications after cataract extraction in the United States, Canada, Denmark, and Spain. Ophthalmology 106;1:42-48

14. Ursell PG, Spalton DJ, Whitcup SM, Nussenblatt RB (1999) Cystoid macular edema after phacoemulsification; relationship to blood-aqueous barrier damage and visual acuity. J Cataract Refract Surg 25; 11: 1492-1497

15. Alamouti B, Funk J. Retinal thickness decreases With age: an OCT study. Br J Ophthalmol 2003;87: 899-901

16. Perente I, Canan A. Utine, Ozturker C., Cakir M, Kaya V, Eren H,Kapran Z, f. Yilmaz O. Evaluation of macular changes after uncomplicated phacoemulsification surgery by optical coherence tomography. Current Eye Resesrch, 2007;32:241-247

17. Binder S.P. OCT detects higher than expected incidence of macular oedema after cataract surgery. Eurotimes.2004; (9)11:1-3

18. Lobo CL, Faria PM, Soares MA, et al. Macular alterations after small-incision cataract surgery. J Cataract Refract Surg. 2004;30.752-760

19. Flach AJ, Dolan BJ, Irvine AR, Effectiveness of ketorolac tromethamine 0,5% ophthalmic solution for chronic aphakic and pseudophakic cystoid macular edema. Am J Ophthalmol.1987;103:479-486

20. Flach AJ, Jampol LM, Weinberg D, et al. Improvement in visual acuity in chronic aphakic and pseudophakic cystoid macular edema aftertreatment with topical 0,5% ketorolac tromethamine. Am J Ophthalmol. 1991,112:514-519

21. Kraff MC, Sanders DR, Jampol LM, Peyman GA, Lieberman HL, Prophylaxis of pseudophakic cystoid macular edema with topical indomethacin. Ophthalmology. 1982;89:885-890

22. Flach AJ, Stegman RC, Graham J, Kruger LP.Prophylaxis of ophakic cystoid macular edema without corticosteroids; a paired-comparison, placebo controlled, double masked study. Ophthalmology.1990;97:1253-1258

23. Flach AJ, Graham J, Kruger LP, Stegman RC, Tanenbaum L. Quantitative assessment of post-surgical breakdown of the blood-aqueous barrier following administration of 0,5% ketorolac tromethamine solution. Arch Ophthalmol. 1998;106: 344-347

24. Stark WJ, Maumenee AE, Fagadau W, et al. Cystoid macular edema in pseudophakia. Surv Ophthalmol. 1984;28(Suppl): 442-451.

25. Cheng B, Liu Y, Liu X, Ge J, Ling Y, Zheng X. (Macular image changes of optical coherence tomography after phacoemulsification). Zhonghua Yan Ke Za Zhi. 2002; 38(5): 265-267

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>