Sladkorna bolezen je stanje, ki vpliva na krvne žilice po celem telesu, najbolj pa v ledvicah in v očesu. Kadar so krvne žilice v očesu poškodovane, to imenujemo diabetična retinopatija.
Mrežnica je v ozadju očesa in zaznava slike, ter jih pošilja naprej v možgane. Večina krvnih žilic leži na sprednjem delu mrežnice. Kadar so te krvne žilice poškodovane zaradi sladkorne bolezni, lahko začnejo prepuščati tekočino ali kri in tako nastanejo brazgotine. To prepuščanje krvnih žilic vpliva na sposobnost zaznavanja in posredovanja slik.
V zgodnjih stadijih diabetične retinopatije, branje praviloma ni onemogočeno, ko pa diabetična retinopatija napreduje, se začnejo razraščati nove krvne žilice v mrežnici. Te nove žilice so poizkus telesa, da obnovi poškodovane žilice. Težava je, ker te nove celice niso normalne, saj lahko krvavijo in povzročajo zamegljenost vida, ki lahko vodi v popolno izgubo vida. Razrast nenormalnih celic na šarenici lahko vodi v glavkom. Diabetična retinopatija pa lahko povzroča tudi sivo mreno.
Novo nastale žilice lahko poškodujejo mrežnico tako, da naredijo brazgotino in vlečejo mrežnico iz njenega pravilnega položaja v očesu. Temu pravimo mrežnični odstop, ki prav tako lahko vodi v slepoto, če ni zdravljen.
Simptomi diabetične retinopatije:
- na začetku ni značilnih simptomov,
- pojavi se migetajoča svetloba,
- težave z branjem in delom blizu oči,
- dvojni vid,
- če se ne zdravi, lahko pride do hudih posledic.
Vzroki diabetične retinopatije
Sladkorna bolezen. Vsakdo, ki ima sladkorno bolezen je ogrožen in lahko zboli za diabetično retinopatijo, vendar se ne razvije pri vseh. Velike spremembe v nivoju krvnega sladkorja povečajo tveganje. Praviloma sladkorni bolniki ne zbolijo za diabetično retinopatijo, dokler niso bolni vsaj 10 let.
Sami lahko zmanjšate možnost za nastanek diabetične retinopatie z:
- uravnavanjem in redno kontrolo vašega krvnega sladkorja,
- rednim spremljanjem vašega krvnega pritiska,
- vzdrževanjem pravilne diete – normalne telesne teže,
- redno telovadbo,
- rednim pregledovanjem oči, vsaj 1x letno.
Diagnosticiranje diabetične retinopatije
Velikokrat se zgodi, da ni nobenih očitnih simptomov, ki bi nakazovali zgodnje stadije diabetične retinopatije. Vid se ne spremeni, dokler ni stanje v očesu zelo hudo. Pregled je velikokrat edini način, ki pokaže spremembe v krvnih žilicah, v vašem očesu. Zato je nujno, da vsi sladkorni bolniki, redno, vsaj enkrat letno, hodijo na pregled oči.
Glavna preiskava je danes slikanje mrežnice s pomočjo OCT preiskave. Če se na tej preiskavi ugotovi, da gre za okvare mrežnice, ki jih je potrebno zdraviti ali z lasersko fotokoagulacijo ali drugače (anti VEGF zdravila, …), ga napoti še na na dodatne preiskave. Zdravnik bo naredil test, ki se imenuje fluorescentna angiografija. Med preiskavo bo v vašo veno apliciral neškodljivo rdeče – oranžno barvo imenovano Fluorescein. Barva bo potovala po vašem telesu, do mrežnice. Zdravnik bo uporabil posebno kamero z zelenim filtrom, ki bo slikala z modrim snopom in posnela nekaj slik. Analizirana slika bo pokazala, če je že nastala kakšna poškodba na mrežnici in ali so že nastale nove atipične krvne žilice.
Zdravljenje diabetične retinopatije
Diabetična retinopatija se ne pokaže, dokler ne nastanejo komplikacije, ki so pogosto nepopravljive, med njimi tudi poliferativna retinopatija (ko abnormalne nove krvne žilice krvavijo v oko). Kadar je bolezen že toliko napredovala, naredimo poseg imenovan Pan-retinal fotokoagulacija. Med tem posegom uporabimo laser, ki uniči vse odmrle dele mrežnice, kjer so se krvne žilice zaprle. Ko so ti predeli ozdravljeni, mrežnica preneha proizvajati nove krvne žilice in tudi tiste, ki so že prisotne, se praviloma zmanjšajo ali pa popolnoma izginejo. Če je diabetična retinopatija povzročila nastanek sive mrene, se le to da odstraniti z operacijo sive mrene.
Zdravljenje mrežnice z lasersko fotokoagulacijo v Očesnem kirurškem centru dr. Pfeifer
Pred pregledom boste prejeli kapljice za širitev zenice. Zdravnik bo pregledal vaše oči in posebno pozornost namenil pregledu očesnega ozadja oziroma mrežnice. Ob pregledu vam bo svetoval glede morebitnega zdravljenja z laserjem.
Lasersko svetlobo uporabljamo za zdravljenje različnih očesnih bolezni. Mednje sodijo bolezni mrežničnega žilja, okvare mrežnice zaradi sladkorne bolezni, raztrganine ali degenerativne spremembe mrežnice, žilne membrane pod mrežnico, oteklina mrežnice in druge. Za zdravljenje obolenj mrežnice uporabljamo pretežno zelene laserske žarke. Z laserskim žarkom na bolnem delu mrežnice naredimo drobno opeklino (laserski pečat), ki se čez čas spremeni v brazgotinico. Na ta način preprečimo oziroma zavremo napredovanje mrežničnega obolenja.
Laserski poseg opravimo ambulantno, prejeli boste kapljice za omrtvitev površine očesa. Na oko bomo prislonili lečo, ki omogoča izvedbo laserskega posega. Med posegom boste pred očesom videli bliskanje. Postopek običajno ni boleč in traja okoli 15 minut.
Po posegu boste prejeli gel ali mazilo za zaščito očesa. Oko bomo za 2. uri prekrili s tamponom. Vid bo sprva nekoliko meglen zaradi posega in razširjene zenice. Težava mine v nekaj urah. Na dan posega ne boste smeli voziti avtomobila. En teden po posegu se izogibajte težjemu fizičnemu delu in sklanjanju.
Po zdravljenju z laserjem se lahko pojavijo težave zaradi opraskanja očesne površine, ki se kažejo z občutkom tujka v očesu. V kolikor težave ne minejo v nekaj urah, pojdite na pregled k vašemu oftalmologu. Zdravljenje mrežnice z laserjem je dokaj varen postopek. Z laserskim žarkom napravimo na mrežnici drobne brazgotine, ki lahko po obsežnem pečatenju povzročijo zožitev vidnega polja in slabši nočni vid. Po pečatenju v predelu rumene pege lahko pride do prehodnega poslabšanja vida. Zelo redko (v manj kot 1% primerov) pride do resnejših zapletov: manjših krvavitev v oko, odstopa mrežnice in okvare v centralnem delu rumene pege.
POJASNILA BOLNIKU O ZDRAVLJENJU Z INJEKCIJAMI ANTI-VEGF V OKO V OČESNEM KIRURŠKEM CENTRU DR. PFEIFER
Zdravnik vam je predlagal zdravljenje z anti-VEGF zdravilom. Anti-VEGF zdravilo je biološko zdravilo, ki zavira proces tvorbe novih žilic in zmanjša propustnost žil. Deluje na VEGF (vascular endothelial growth factor), to je dejavnik, ki spodbuja rast novih žil. Ko zdravilo anti-VEGF injiciramo v oko, se veže na VEGF in ga s tem blokira. Raziskave kažejo, da pri spremembah v rumeni pegi, ki so posledica razraščanja bolezenskih žilic (npr. mokra ali neovaskularna oblika starostne degeneracije makule) ali posledica povečane propustnosti žil (npr. diabetični makularni edem), anti-VEGF zdravilo ohranja, v nekaterih primerih pa celo izboljša vidno ostrino. Do izboljšanja vida ne pride pri vseh bolnikih, pri nekaterih bolezenski process kljub zdravljenju lahko bolezen napreduje. Zdravljenje očesnih bolezni z injekcijami zdravila anti-VEGF zahteva več zaporednih injekcij, ponavadi ob začetku zdravljenja enkrat mesečno, kasneje pa se pogostnost oziroma nadaljevanje zdravljenja prilagaja stanju očesnih sprememb. Postopek zdravljenja poteka po utečeni poti. Celotna obravnava lahko traja več ur, zato na preiskave in poseg ne hodite tešči.
V oko vam bomo najprej dali kapljice, ki razširijo vašo zenico. Na podlagi razgovora z vami, analize preiskav in kliničnega pregleda zdravnik odloči ali potrebujete injekcijo anti-VEGF zdravila. Če se zdravnik odloči za aplikacijo zdravila v oko, vam medicinska sestra označi oko, v katerega boste dobili injekcijo in vas začne pripravljati za poseg. V oko vam kapa antibiotične kapljice. Nato vas pospremijo v operacijske prostore V operacijskem prostoru vam v oko kapnejo kapljico anestetika, da ob injiciranju zdravila ne boste čutili bolečine, in kapljico antibakterijskega sredstva. Pred injiciranjem zdravila se pripravi sterilno operacijsko polje: očistimo vam okolico očesa, vas prekrijemo s sterilno rjuho, vstavimo vam držalo za veke, da se prepreči utripanje z očmi. Zdravnik vam v oko aplicira injekcijo zdravila. Iz operacijskih prostorov vas pospremijo nazaj v ambulanto, kjer vam izmerimo očesni pritisk. Če ni nobenih težav, odidete domov.
Možni so stranski pojavi zaradi injekcije v oko: krvavitev v veznico, povišan očesni pritisk in plavajoče motnjave v očesu. Hujši stranski pojavi so okužba notranjosti očesa – endoftalmitis, odstop mrežnice, krvavitev v oko ali zamotnitev leče; ti se pojavijo v manj kot 1% zdravljenj.
PRISTANEK NA POSEG: Razlago sem prebral. Narava moje bolezni mi je bila pojasnjena, opisano je bilo predlagano zdravljenje. Razpravljal sem o tveganjih in koristih, alternativah in omejitvah. Na vsa svoja vprašanja sem dobil odgovore. Po prejemu injekcije ne smem voziti. Dobil sem navodila, naj ne drgnem oči. Seznanjen sem, da moram takoj obvestiti svojega oftalmologa, če opazim katerega od naslednjih znakov ali težav: bolečine v očesu, poslabšanje vida, motnjave pred očesom, občutljivost na svetlobo, rdečina očesa (razen rdečine, ki je nastala takoj po posegu zaradi injiciranja), izcedek iz očesa. S tem pristankom pooblaščam dr. ___________________________ za injiciranje anti-VEGF zdravila v moje oko. To soglasje bo veljavno, dokler ga ne prekličem.
Bolnikov podpis:
Podpis odgovornega zdravnika: Datum: