ESCRS študija

ECOS ŠTUDIJA (European Cataract Outcome Study) 2007 V OČESNEM KIRURŠKEM CENTRU DR. PFEIFER

EUROPEAN CATARACT OUTCOME STUDY IN EYEY SURGERY CENTRE DR. PFEIFER

Marija Ana Schwarzbartl Pfeifer, dr. med.
Prim. Mag.Vladimir Pfeifer, dr. med.

Očesni kirurški center dr. Pfeifer, Ljubljana, Slovenija
Eye Surgery Centre Dr. Pfeifer, Ljubljana, Slovenia

Avtor za dopisovanje/Corressponding author
Marija Ana Schwarzbartl Pfeifer, schma@siol.net

Ključne besede:
Siva mrena, kirurški center, rezultati operacije.

Povzetek

Namen
Dolgoročni namen študije je prikazati rezultate rutinske oskrbe pacientov operiranih zaradi sive mrene v Evropi. S tem bi radi prikazali kvaliteto dela v posamezni enoti v primerjavi z različnimi enotami v državah Evrope. S prikazom kvalitete dela neke enote, bi prispevali k še boljšemu in spodbujajočemu delu na področju operacije sive mrene v državah, ki sodelujejo, kot tudi v posamezni enoti.

Metoda
V študijo smo vključili vse paciente, brez izjeme, operirane zaradi sive mrene v Očesnem kirurškem centru dr. Pfeifer v mesecu oktobru 2007.

Rezultati
Predstavljeni bodo nekateri rezultati vseh enot skupaj, kot naprimer število komplikacij med samo operacijo v %, spremembe v kirurški tehniki tekom let, demografski podatki, % težkih operacij, rezultati operacije in trendi na področju operacije sive mrene v Evropi. Predstavili bomo tudi rezultate posamezne enote (Očesni kirurški center dr. Pfeifer) v primerjavi z drugimi Evropskimi enotami v različnih rezultatih, kot naprimer: % operacij Phako (100), % uporabe upogljivih intraokularnih lečk (100), % uporabe lokalne anestezije s kapljicami pred operacijo (100%), % intraoperativnih komplikacij (0%), % post operativnih komplikacij (0,8%), razlika med planirano in končno refrakcijo očesa (0,5 D), najbolje korigirano vidno ostrino po operaciji 0.5 ali bolje v % (98%), vidno ostrino brez korekcije 0.5 ali bolje po operaciji v % (92%) in druge rezultate.

Zaključek
Število pacientov zajetih v tej študiji, iz našega kirurškega centra je zelo visoko v primerjavi  z drugimi centri, tako da so pridobljeni rezultati zelo objektivni. Rezultati dela v Očesnem kirurškem centru dr. Pfeifer so izvrstni, v primerjavi z drugimi 45 enotami iz 27 držav Evrope.

Ključne besede
Siva mrena, kirurški center, rezultati operacije.

Abstract

Aim
The long-term goals of the European Cataract Outcome Study are: to reflect the outcome of routine medical care in Europe concerning cataract surgery, to form a European basis for quality assurance of cataract surgery at individual departments in different countries, to promote quality improvement and provide a benchmarking for comparing and demonstrating good practice, to stimulate the diffusion of good technology in cataract surgery care.

Method
We included all patients who were operated in Eye Surgery Centre Dr. Pfeifer in October 2007, no exceptions were made.

Results
The results of all units will be presented in complications during surgery (%), change in surgical technique (%) demographic data, difficult surgery technique and outcomes and trends in cataract surgery as reflected by ECOS. We will also present our results comparing other European participating units as percentage of phaco surgery (100%), percentage of foldable lenses (100%), drop anaesthesia (100%), complication during surgery (0%), postoperative complications (0,8%), difference between planned and final refraction in D (0.5D), post operative BCVA of 0.5 or better (92%), UCVA of 0.5 or better (88%) and other results.

Conclusions
Number of patients included in this study from our unit is very high comparing other units, so the results are very objective. In Eye Surgery Centre Dr. Pfeifer the results of cataract surgery are excellent in comparing to other 45 units from 27 countries from Europe.

Key worlds
Cataracta, cirurgical centre, results of operations

UVOD

Številne multicentrične študije so bile opravljene z namenom ugotoviti kako v posameznih državah poteka rutinska operacija sive mrene (1,2,3,4) ali npr. ugotoviti, kolikšen je čas čakanja na operacijo sive mrene (5). Ker v Sloveniji čakalna doba na operacijo sive mrene že nekaj časa ni več problematična (sedaj je okoli 14 dni), je toliko večjega pomena kvaliteta usluge ponujena pacientu, ki potrebuje operacijo sive mrene. Multicentrične študije lepo prikažejo razliko v kirurških tehnikah uporabljenih v posameznih enotah in rezultatih dela v posamezni enoti (6). V ECOS študiji v Očesnem kirurškem centru dr. Pfeifer sodelujemo že od prvega leta ustanovitve našega kirurškega centra. V študijo so vključeni vsi pacienti, ki so operirani v našem kirurškem centru v mesecu oktobru. Tako je vsako leto vključenih v študijo okoli 200 pacientov (npr: leta 2006 – 273 pacientov, leta 2007 – 197). S pomočjo študije redno spremljamo kvaliteto dela in svoje delo primerjamo z drugimi kirurškimi centri v Evropi. Vsako leto tako sodeluje okoli 45 kirurških centrov iz 20 do 27 različnih držav iz Evrope. Dolgoročni namen študije je ugotoviti način operacij sive mrene, ki se v posameznih državah Evrope uporabljajo rutinsko, ugotoviti kvaliteto dela vsakega posameznega kirurškega centra, spodbujati dobro delo v centrih z dobrimi rezultati ter za simulacijo širjenja novosti in izboljšav v kirurgiji sive mrene v Evropi. Brez kontrole dela smo lahko vsi najboljši, s kontrolo se hitro pokaže dejansko stanje. To nam omogoča, da šibke točke operacije izboljšamo in se dobrih rezultatov veselimo in jih še naprej dosegamo.

METODE DELA IN PACIENTI

Glavni nameni študije so trije, (1) ugotoviti rezultate dela v posamezni enoti v primerjavi z drugimi udeleženimi enotami, pri kateri vse enote sodelujejo anonimno, oz. vsaka enota ve le podatke svoje enote, ki jih lahko primerja z drugimi enotami, ki pa jih ne pozna, (2) ugotoviti demografske podatke in razlike v operaciji sive mrene v različnih enotah Evrope in (3) preprosto zbiranje številnih podatkov na relativno velikem številu pacientov v zvezi z eno najpogostejše opravljeno operacijo na očesu v svetu. Prve podatke so pričeli pridobivati leta 1995, ko so na kongresu ESCRS (European Society for Cataract and Refractive Surgeons) k sodelovanju povabili nekaj kirurških enot, ki so pokazale interes za izboljšanje tehnike operacije in so letno izvedle vsaj 200 operacij sive mrene. Sedaj vsako leto v študiji sodeluje preko 40 enot iz okoli 27 evropskih držav. Slovenija se je v letošnjem letu vključila prvič v celoti, saj naj bi v študiji prvič sodelovali vsi kirurški centri, ki opravljajo operacije sive mrene v Sloveniji. Do sedaj smo v študiji sodelovali od privatnih kirurških centrov samo Očesni kirurški center dr. Pfeifer ter Očesna klinika iz Kliničnega centra v Ljubljani. V študijo morajo biti vključeni vsi pacienti, ki so bili operirani v eni enoti v mesecu oktobru. Paciente lahko prikažemo skupaj, za vse kirurge ene enote, ali ločeno, za vsakega kirurga ene enote posebej. Bistveno je, da so vključeni res vsi pacienti, saj le tako prikažemo dejansko stanje. Zbiranje podatkov poteka elektronsko. Vsi podatki se sproti pošiljajo do centralne enote, ki podatke zbira in statistično ureja. Vsaka enota pridobi svoje geslo, preko katerega vstopa do formularjev. Za vsakega pacienta je potrebno izpolniti pred operativni formular, ki vsebuje naslednje podatke: na dan operacije se izpolni operativni protokol, ki vsebuje naslednje podatke: pacient: ID številka, letnica rojstva, spol, ali je že bila narejena operacija katarakte na enem očesu, vidna ostrina za oko, ki bo operirano (BCVA), sferni ekvivalent za oko, ki bo operirano, vidna ostrina za oko, ki ne bo operirano (BCVA), sferni ekvivalent za oko, ki ne bo operirano, načrtovana refrakcija za oko, ki bo operirano, ostale očesne bolezni na očesu, ki bo operirano (glavkom, bolezni makule, ambliopia, diabetična retinopatija in drugo), predoperativne keratometrije, težki predoperativni pogoji na očesu, ki bo operirano (predhodni refraktivni posegi na očesu, psevdoeksfoliacija, motnjave roženice, ozka zenica, ki potrebuje mehanično dilatacijo, bela katarakta, predhodna vitrektomija in drugo), datum operacije, tip anastezije (lokalna, splošna), vrste lokalne anestezije (retro ali peribulbarna, subtenon, topična / intrakameralna, drugo), vrsta operacije (Phaco + IOL, predvidena ECCE + IOL, nepredvidena ECCE + IOL, predvidena Phaco/ECCE + IOL, Phaco + filtracijska operacija glavkoma + IOL, drugo), vrsta intraokularne leče (PMMA, silikon, akril hidrofobni, akril hidrofilni, hidrogel, multifokalna, druga, brez IOL), zapleti med operacijo (ruptura zadnje lečne ovojnice, prolaps steklovine, potopljeno lečno jedro, poškodba šarenice, drugo), hospitalizacija (da ali ne). Prvi dan po operaciji se izpolni formular, ki vsebuje naslednje podatke: ID številka pacienta, status pacienta (dostopen, nedostopen, pacient umrl), nekorigirana vidna ostrina na operiranem očesu, komplikacije prvi dan po operaciji (centralni edem roženice/strije, zvišan IOP nad 30 mm Hg, drugo). Zadnji pregled pacienta je po 15. do 60. dneh po operaciji. Ta formular vsebuje naslednje podatke: datum zadnjega pregleda, nekorigirana vidna ostrina na operirano oko, najboljša korigirana vidna ostrina na operirano oko, refrakcija operiranega očesa, najboljša korigirana ostrina očesa, ki ni bilo operirano, refrakcija očesa, ki ni bilo operirano, keratometrija operiranega očesa, prisotnost degeneracije makule (da ali ne), postoperativne komplikacije (stalno povišan IOP nad 30 mm Hg brez zdravil), stalno prisoten edem roženice ali strije, zmanjšan vid zaradi motnjav zadnje lečne ovojnice, uveitis, ki potrebuje zdravljenje, endoftalmitis, drugo). Vse zbrane podatke lahko stalno preverjamo po posameznem pacientu, ki je vnesen pod določeno šifro. Na koncu lahko preverimo, koliko pacientov je opravilo vse preglede, katere paciente moramoš poklicati na zadnji pregled, kateri podatki manjkajo pri določenem pacientu. Ko z vnosom podatkov zaključimo, je delo za posamezno enoto zaključeno. Vso statistično obdelavo naredijo v centralnem zbirnem koordinacijskem centru. Rezultate preiskave izvemo po približno enem letu, oziroma v septembru prihodnje leto. Vedno izvemo le za konkretne rezultate svoje enote, ki jih lahko primerjmo z vsemi drugimi enotami, ki so v raziskavi sodelovali in s povprečjem vseh enot, ki so sodelovale. Tako se lahko primerjamo z drugimi enotami anonimno, saj drugi ne vedo, kateri rezultati so naši. Z anonimnim pristopom je omogočeno pošteno poročanje tudi o neuspehih, ki se lahko pojavijo pri operacijah.

REZULTATI

Najprej bodo prikazani rezultati vseh enot, ki so sodelovali v študiji in kako se nekateri rezultati spreminjajo z leti od prve študije narejene leta 1995, pa do leta 2007. Nato bodo prikazani rezultati našega kirurškega centra, ki jih bomo primerjali s povprečnimi vrednostmi vseh sodelujočih enot. Od leta 1995 do 2007 je v študiji sodelovalo 91 kirurških centrov iz 27 različnih držav v Evropi. Največ kirurških centrov, ki sodeluje v študiji ima Velika Britanija (12), nato Danska in Nizozemska (vsak 11 enot). Iz Slovenije sta sodelovali 2 enoti (Klinični center Ljubljana in Očesni kirurški center dr. Pfeifer). Največ enot je sodelovalo leta 2003 (46 enot), to leto je bilo analiziranih tudi največje število operacij (5500). V letu 2007 je sodelovalo 45 enot, ki so skupno opravile 4000 operacij (naša enota 197 operacij). Leta 1995 je bilo 70 % vseh operacij opravljenih s fakoemulzifikacjo, pri tem pa so stavili samo 25% upogljivih IOL (intraokularnih lečk). V letu 2007 je odstotek operacij opravljenih s fakoemulzifikacijo 98%, uporaba upogljivih IOL pa je narasla na 95% vseh implantiranih intraokularnih leč IOL. Število komplikacij je z leti padalo. Leta 1998 je bil % vseh komplikacij 3.5 %, % rupture zadnje lečne ovojnice je bil 2.2.%, izguba steklovine pa se je pojavljala pri 1,5 % vseh opravljenih operacij. Leta 2007 pa je bilo vseh komplikacij 2.5 %, rupture zadnje lečne ovojnice je bilo 0.8.%, izguba steklovine pa se je pojavljala pri 0.4 % vseh opravljenih operacij. V vseh letih, kar poteka študija, se odstotek operiranih žensk v primerjavi z odstotkom operiranih moških ni bistveno spreminjal. 65 %vseh operacij se opravi na ženskah in le 35 % na moški populaciji. Povprečna starost operirancev je preko vseh let enaka in je okoli 75 let. V Vseh letih študije se tudi ni bistveno spreminjal odstotek operacij opravljen na drugem očesu, ki je stalno okoli 40 %. Pridruženih očesnih bolezni je bilo leta 1995  25 % (¼ vseh operiranih oči je imelo še neko drugo očesno bolezen), leta 2007 pa je bilo oči z pridruženo še neko drugo patologijo 40 %. Težje operacije sive mrene zaradi hipermaturne katarakte so bile v letu 2007 v 4,3%, zaradi ozke zenice v 4.1 %, zaradi Pseudoexfoliacijskega sindroma, glavkoma v 5.8%, zaradi motnjav roženice v 3.2%, zaradi predhodno opravljene refraktivne operacije na roženici pa zgolj v 0.2% operacij. Rezultati Očesnega kirurškega centra dr. Pfeifer za leto 2007: pri nas smo operirali 65 % žensk, v povprečju pa je bil odstotek žensk 62.5 % (od 45% žensk v eni enoti do 90 % operiranih žensk v neki enoti). Povprečna starost operirancev je bila 74 let (od 65 do 79 let ), naši operiranci so bili povprečno stari 75 let. Drugo oko je bilo v primerjavi z vsemi opravljenimi operacijami pri nas operirano v 55%, v povprečju pa 39,8% (od 24 % do 55%). Druga pridružena očesna obolenja so se pri nas pojavljala v 41%, povprečje v vseh enotah je bilo 35,5% ( od 10 % do 59%). Težja operacija sive mrene, zaradi hipermaturne sive mrene, ozke zenice, roženičnih motjav ali drugo, se je pri nas opravila v 22% vseh operacij. Povprečje težjih operacij za vse enote je bilo 21% (od 0% do 57%). Operacije sive mrene so se pri nas v 100% opravile s pomočjo fakoemulzifikacije, v vseh enotah je bilo opravljenih 97,5 % vseh operacij s to metodo (od 91% do 100%). Upogljive IOL so bile pri nas implantirane v 100%, povprečno v vseh enotah pa v 95,6 % ( od 77% do 100%). Pri nas so bile vse operacije izvedene ambulantno, povprečno v vseh enotah skupaj je bilo 16,2 % operacij opravljenih v bolnišnični oskrbi (od 0% do 100%). Anestezija, ki smo jo uporabljali za operacijo je bila pri nas  100 % lokalna s kapljicami, v povprečju vseh enot, pa se je lokalna anestezija s kapljicami uporabila v 66,9% ( od 0% do 100%). Sledenje pacientov (follow up) od začetka študije do zaključnih pregledov pacientov, se je v povprečju v vseh enotah izvedlo v 90,5%( od 15 % do 100%), pri nas v 100%. Komplikacije na prvi po operativni dan so se pri nas pojavile v 4% pacientov, v vseh enotah skupaj pa v 18% ( od 0% do 34 %). Nekorigirana vidna ostrina (UCVA), boljša ali enaka 0,5 na prvi dan po operaciji je bila prisotna v povprečju pri 54,9% ( od 30 do 100%), pri nas v 73%. Prisotnost edema roženice prvi dan po operaciji se ji pri naših pacientih pojavila v 1 %, pri vseh operirancih zajetih v študijo pa v 13,7% ( od 0% do 34%). Povišan IOP (intraokularni tlak) prvi dan po operaciji se ji pri nas pojavil pri 0,8% operirancev, povprečje vseh je bilo 2,2% ( od 0% do 11,9%). Vse post operativne komplikacije so se povprečno pojavile pri 4% operirancev (od 0% do 30 %), pri nas je delež vseh post operativnih komplikacij 0,8 %. Razlika med ciljno in končno refrakcijo v dioptrijah je bila pri nas 0.5 , v povprečju je ta vrednost 0.6 D ( od 0.3 do 1,2 D). Razlika v sfernem ekvivalentu med obema očesoma, po operaciji prvega očesa, je bila v povprečju 1,48 D ( od 0,3 D do 2,7 D), pri nas 1,3 D. Po operaciji drugega očesa je bila razlika v sfernem ekvivalentu med obema očesoma v povprečju 0,73 D (od 0,2 D do 1,7 D), pri nas 0,8 D. Med operacijo smo pri nas inducirali o,2 D astigmatizma, v povprečju je bilo induciranega astigmatizma pri vseh operirancih 0,34 D (od 0,1 D do 0,9 D). Najboljša vidna ostrina na operiranem očesu, enaka ali nad 0,5, je bila pri naših pacientih prisotna v 98%, povprečno pa v 89% (od 48% do 100%). Najboljša vidna ostrina na operiranem očesu, enaka ali nad 1,0 D pa je bila pri nas v 77% pacientov, v povprečju pa pri 45,9 % operirancev (od 12% do 79 %). UCVA enaka ali več kot 0,5 D je bila pri naših pacientih v 92%, v povprečju pri 70,8% (od 36% do 100%).

RAZPRAVA

Med rezultati, podanimi posamezni enoti, ki je v študiji sodelovala, ni podatkov o pred operativni vidni ostrini, čeprav je bil podatek podan na začetku vključitve vsakega posameznega pacienta v študijo in vsaka posamezna enota ta podatek ima. Po podatkih pridobljenih iz drugih študij (1,7,8), je povprečna vidna ostrina na očesu predvidenem za operacijo 0,3 na boljšem očesu pa 0,6. Ti podatki so primerljivi tudi z našimi rezultati vključenih pacientov. Povezava med slabšo vidno ostrino pred operacijo in slabšim vidom na koncu operacije je bila tudi že dokazana (9). Rezultati po operativne vidne ostrine v naši študiji so prav tako primerljivi z drugimi študijami (10). Razlika končne refrakcije (sferni ekvivalent) med obema očesoma je 0,73 D, kar je primerljivo z podatki Hovdinga (11), ki opisuje 67% pacientov znotraj 1 D in Hoffmana (12), pri katerem je znotraj 1 D 83% pacientov. Z večanjem procenta uporabe upogljive IOL se velikost reza zmanjšuje, kar vodi v manjšanje števila komplikacij med operacijo in po njej (13) in manjšanjem induciranega astigmatizma( 13,14,15). Daljša kot je doba sledenja pacientov, bolj natančni so podatki o induciranem astigmatizmu (16). Podatek o številu operacij izvedene na drugem očesu kaže na visok standard pacientov operiranih pri nas, saj so vsi pacienti, ki to želijo lahko operirani tudi na drugo oko, brez čakanja na operacijo. Praktično vsi pacienti, ki potrebujejo operacijo še na drugem očesu, se za drugo operacijo odločijo tudi v našem centru, kar nekaj pa je pacientov, ki so bili operirani v drugih centrih eno oko, za drugo pa prihajajo k nam. Da so pacienti z našim delom zelo zadovoljni, kaže tudi podatek o sledenju pacientov. Vse paciente smo morali večkrat pregledati, zato so se morali pripeljati na pregled tudi iz odročnih krajev, pogosto s spremstvom svojcev, vseeno pa je odstotek pacientov, ki so študijo v celoti zaključili 100%. Najpogostejša komplikacija operacije sive mrene je še vedno ruptura zadnje lečne ovojnice. V naši študiji med rezultati ni podan % rupture lečne ovojnice na posamezno enoto, čeprav ga je vsaka enota posebej morala poročati. Povprečno je prišlo do rupture zadnje lečne ovojnice v 0,8% , brez izgube steklovine z izgubo steklovine pa še nadaljnih 0,4%. To pomeni, da je pri približno 1 pacientu na 100 operacij prišlo do te komplikacije. Pri nas ni prišlo do rupture zadnje lečne ovojnice niti pri enem pacientu.Tudi leto prej, ko je v študiji sodelovalo kar 273 pacientov, ni prišlo do rupture zadnje lečne ovojnice pri noben pacientu. Menimo, da je to zato, ker v našem centru operacije izvajata samo kirurga, ki sta visoko frekvenčna operaterja (hight volume surgens), pri katerih je dokazan manjši procent komplikacij. V študiji Lunndstroma et. al je ta prisotna v 2,2% (17), Scheine tal jo poroča v 1,95% (1), Wegener et al (4) pa je kar 5,2%. Tudi zelo nizek odstotek edema roženice, prvi po operativni dan (1%) glede na povprečje (13,7%), kaže na visoko kvaliteto dela in izurjenost kirurga. Velike razlike so tudi v odstotkih operacij izvedenih s hospitalizacijo ali ambulantnimi operacijami. V določenih enotah se operacije izvajajo izključno hospitalno, kar je najverjetneje posledica plačilnega sistema zavarovalnic v posameznih državah. Kljub temu močno prednjači ambulantni način operacij sive mrene. Hollan det al. v svoji študiji ni ugotovil povezave med rezultati operacije in hospitalizacijo (18), v študiji Lunndstroma et. al (17), pa je dokazana povezava med slabšim rezultatom operacije in hospitalizacijo, saj so hospitalizirali samo najtežje paciente, ali paciente, pri katerih je med operacijo prišlo do komplikacij. Relativno visok odstotek pridruženih očesnih obolenj (degeneracija makule, glavkom, diabetična retinopatija in druga obolenja) pri nas (41%) v primerjavi s povprečjem (35.5%), je posledica predvsem dobrih diagnostičnih možnosti, ki jih imamo v našem kirurškem centru (OCT retine, papile in roženice , ultrazvok očesa, Heidelberg Retinalno Tomografijo, spekularno mikroskopijo, topografijo in aberometrijo roženice…). V Sloveniji smo leta 2008 operirali zaradi sive mrene po podatkih ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) 17 662 pacientov v 21 kirurških centrih.

ZAKLJUČEK

Povprečni operiranec v Očesnem kirurškem centru dr. Pfeifer je ženska, stara okli 75 let, ki prihaja na operacijo ali prvega ali drugega očesa. Operacijo s fakoemulzifikacijo opravi v kapljični anesteziji, implantiramo ji upogljivo asferično intraokularno lečo IOL, operacija sama poteka brez zapletov, pacientka je z vidom po operaciji zelo zadovoljna in ne rabi očal za daljavo. Seveda bi si želeli še kaj več, npr. da bi vsakemu pacientu, ki to želi ali potrebuje lahko na napotnico ponudili tudi torično intraokularno lečo  IOL, multifokalno intraokularno lečo IOL ali multifokalno torično intraokularno lečo -IOL, da bi vsakemu pacientu omogočili toliko pregledov in takšen po operativni nadzor, kot so ga imeli pacienti vključeni v študijo, da bi bil odstotek komplikacij še manjši in operacija za pacienta še enostavnejša. Namen takih študij je primerjava našega dela z delom drugih centrov, ugotavljanja kvalitete našega dela, potrjevanje dobrega dela in spodbuda za nadaljnje kvalitetno delo. V Očesnem kirurškem centru dr. Pfeifer že od prve študije, v katero smo bili vključeni prvo leto našega delovanja, dosegamo v primerjavi z drugimi kirurškimi centri iz Evrope nadpovprečne rezultate. To smo dosegli z rednim izpopolnjevanjem naše kirurške tehnike, stalnim izobraževanjem celotnega tima (tako sester, zdravnikov in raziskovalcev) in sledenju najnovejšim tehnološkim možnostim, ki so nam danes na voljo. Z uvedbo novih intraokularnih leč IOL ( asferičnih, toričnih, multifokalnih, multifokalnih toričnih), novih diagnostičnih tehnik (spekularne mikroskopije, OCT , HRT3) in novih operativnih tehnik (MICS in koaksialni fako) so naši rezultati dela iz leta v leto še boljši. Ker je naša prva skrb zadovoljstvo pacienta, je kontrola dela za nas izrednega pomena.

Literatura

1. Schein OD, Steinberg EP, Javitt JC, et al. Variation in cataract surgery practice and clinicsal outcomes. Ophtalmology 1994;101: 1142-1152

2. Desai P. The National Cataract Surgery Survey: II. Clinical outcomes. Eye 1993; 7:489 – 494

3. Stenevi U, Lundstrom M, Thorburn W. An outcome study of cataract surgery based on a national register. Acta Ophtalmol Scand 1997; 75: 688-691

4.Wegener M, Alsbirk PH, HojgaarOlsen K. Outcome of 1000 consecutive clinic – and hospital-based cataract surgeries in a Danish country. J Cataract Refract Surg 1998; 24: 1152 -1160

5. Lundstrom M, Stenevi U, Thorburn W. Assessment of waiting time and prioritysettingby means of a national register. Int. Technol Assess Health Care 1996; 12:136-140

6. Norregaard JC, Schein OD, Bellan L, et al. International variation in anasthesia care during cataract surgery; results from the International Cataract Surgery Outcomes Study. Arch Ophthalmol 1997; 115:1304 -1308

7. Noregard JC, Bernth-Petersen P, Alonso J, et al.variation in indications for cataracts surgery in the United States, Denmark, Canada, and Spain: results from the International Cataract Surgery Outcomes Study. Br J Ophthalmol 1998;82: 1107-1111

8. Courtney P. The National Cataracts Surgery Survey: I. Method and descriptivefeatures. Eye 1992; 6:487-492

9. Norregarrd JC, Hindsberger C, Alonso J,et al. Visual outcomes of cataract surgery in the United States, Canada, Denmark , and Spain: reportfrom the International Cataract Surgery Outcomes Study. Arch Ophthalmol 1998; 116::1095-1100

10. Desai P, Minassian DC,Reidy A. National cataract surgery survey 1997-8; a report of the results of the clinical outcomes. Br J Ophthalmol 1999;83:1336-1340

11. Hovding G. Natvik C, Sletteberg O. The refractive error after implantation of a posterior chambe intraocular lens;the accuracy of IOL power calculation in a hospital practice. Acta Ophthalmol 1994; 72: 612-616

12. Hoffman PC, Hutz WW, Eckhardt HB. Bedeutung der Formelauswahl fur die postoperative ; Refraktion nach Katarakt-Operation. Klin Monatsbl Augenheilkd 1997;211: 168-177

13. Olsen T, Bargum R. Outcome monitoring in cataract surgery. Acta Ophthalmol Scand 1995; 73: 433-437

14. Masket S. Horizontal anchor suture closure method for small incision cataract surgery. J Cataract Refract Surg 1991; 17:689-695

15. Oshika T, Tsuboi S, YaguchiS, et al. Comparative study of intraocular lens implantation through 3.2- and 5.5-mm incision. Ophthalmology 1994; 101:1183-1190

16. Rainer G, Menapace R, Vass C, et al. Surgically induced astigmatism following a 4.0 mm sclerocorneal valve incision. J Cataract Refract Surg 1997; 23.358-364

17.M. Lundrstrom, P. Barry, E. Leite, H. Seward, U. Stenevi :1998 European Cataract Outcome Study. J Cataract Refract Surg 2001;27:1176-1184.

18. Holland GN, Earl DT, Wheeler NC, et al. Results of inpatient and outpatient cataract surgery; a historical cohort comparison. Ophthalmology 1992; 99:845-852

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>