Korekcija dioptrije s pomočjo Excimer laserja je metoda, ki se že dolgo uporablja pri mlajših pacientih starih od 20 do 40 let, ki imajo stabilno dioptrijo vsaj dve leti in so na osnovi natančnih predoperativnih pregledov primerni za tovrstno operacijo. Sam poseg je zelo enostaven in neboleč, najpomembneje tu je, da je aparat s katerim delamo poseg njvišje možne kvalitete. V Očesnem Kirurškem Centru dr. Pfeifer imamo v Sloveniji edini izredno kvaliteten Excimer laser, ki Vam zagotavlja najboljšo možno kvaliteto posega.

T-SRK (transepitelna superficialna refraktivna keratektomija) je metoda refraktivne operacije očesa, kjer z excimer laserjem preoblikujemo površino roženice in tako spremenimo dioptrijo očesa. Gre za operacijo na površini očesa, kjer z excimer laserjem odstranimo epitel roženice in nato še potrebno količino strome roženice. S preoblikovanjem povrhnjega dela roženice spremenimo dioptrijo. Uporabljamo ga za korekcijo nižjih dioptrij kratkovidnosti, daljnovidnosti in astigmatizma. Po posegu se v oko vstavi mehka kontaktna leča, ki ostane v očesu par dni, dokler epitel na novo ne preraste roženice. Vid se zbistri v 2-4 tednih. Očala ali kontaktne leče večinoma niso več potrebne razen, če se dogovorimo drugače. Alternativne metode so implantacija ICL, očala, kontaktne leče in nekaj drugih. V 96 % se s T-SRK posegom doseže zelo dobro vidno ostrino na daljavo brez korekcije. Indikacije so nižja kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem, ozka očesna reža, tanjša roženica, začetni keratokonus z dobro ostrino vida v kombinaciji s Cross-linkingom. Kontraindikacije so naraščanje dioptrije za več kot 0,25 na leto, visoka dioptrija, vnetje veznice, roženice in globljih delov očesa, glavkom, okvare mrežnice zaradi neurejene sladkorne bolezni ali neurejenega visokega krvnega tlaka, skalitve očesne leče in nekatere druge.

Potek operacije: Operacija se izvede ambulantno. Oko za operacijo posebej pripravimo in omrtvičimo s kapljicami. S pomočjo blepharostata razpremo veke. Pacient gleda v luč na laserju. Z excimer laserjem v nekaj sekundah odstranimo epitel roženice, laserski žarek centriramo na sredo zenice oz. na optično os in vklopimo sledilno napravo (eyetracker). Pacient ves čas opazuje utripajočo lučko v mikroskopu laserja. Sledi laseriranje, ki traja nekaj sekund. Na oko sterilno namestimo mehko kontaktno lečo brez dioptrije. Operacija je končana brez bolečin v približno 10 minutah! Po operaciji priporočamo nošenje zaščitnih sončnih očal več mesecev cel dan.

Po operaciji je oko razdraženo, rdeče, se solzi, imate občutek tujka v očesu, je občutljivo na svetlobo, lahko je prisotna oteklina okoli očesa. Zaradi bolečin lahko po operaciji vzamete Lekadol tablete na 6 ur, kapali boste tudi kapljice. Bolečina traja 24 ur in se popolnoma umiri po 3 do 4 dneh. Priporočamo najmanj 2 kontroli po operaciji. Prva kontrola je po dnevu ali 3 dneh po operaciji, ko odstranimo kontaktno lečo. Druga, ko je glavni del celjenja končan in se že normalno vidi. Preverimo možen nastanek meglic na roženici kot posledico brazgotinske reakcije.

Stranski pojavi in možne komplikacije: Ta poseg je elektivni, torej ga ne izvajamo zaradi urgentnega stanja ali druge okoliščine očesa, ampak zaradi vaše želje po odstranitvi dioptrije. Razumeti morate, da lahko obstajajo druga tveganja, ki jih trenutno vaš zdravnik ne pozna in se lahko pojavijo kasneje. Vse komplikacije lahko vplivajo na rezultat celo tako, da se vid lahko močno poslabša. Morebitna okvara excimer laserja lahko zahteva zaustavitev posega pred zaključkom. Glede na tip okvare je to lahko ali ne povezano z okvaro vida. Med operacijo je lahko prisoten strah, nemirnost očesa, blaga bolečina ob hlajenju očesa. 2-3 dni po operaciji se lahko pojavi solzenje, skelenje, občutek tujka, suhe oči, meglen vid, bleščanje, razsoj svetlobe, pordelo oko kot posledica celjenja površne rane in stalne nošnje kontaktne leče. Ob okužbi očesa je izjemno redko možno gnojno vnetje veznice. Tedne in nekaj mesecev po operaciji so lahko prisotne težave: bleščanje na močni svetlobi, suhe oči, slabša zaznava kontrastov, razsoj svetlobe v mraku in ponoči, zelo redko podvojen vid. Te težave izginejo razen tistih, ki so bile že pred operacijo. Večji ostanek dioptrije, ki megli vid, rešimo s predpisom začasnih očal, lahko se pojavijo tudi nežne meglice, kot močnejša celitvena reakcija, ki po nekaj tednih do mesecih običajno izgine. Trajne komplikacije so lahko občutek suhih oči, razsoj svetlobe v mraku, slabša ostrina in slabša zaznava kontrastov, običajno so te težave oz. motnje prisotne že pred operacijo. Lahko se povesi veka, nepravilno celjenje roženice, bi lahko povzročilo izkrivljenje roženice. To bi lahko pomenilo, da očala ali kontaktne leče po posegu ne bi več izboljšale vida do take mere kot pred posegom. Če je izkrivljenje roženice veliko, bi lahko bila potrebna celo delna ali celotna transplantacija roženice. Morebitna je infekcija okolice ali notranjosti očesa, ki bi potrebovala antibiotično zdravljenje ali druge posege. Mogoča je blaga ali huda infekcija. Prva se zdravi z antibiotiki in navadno ne povzroča trajne izgube vida, druga pa lahko kljub uspešnemu antibiotičnemu zdravljenju vodi v brazgotinjenje in poslabšanje vida, ki zahteva dodatni laserski poseg in v najhujših primerih celo transplantacijo roženice. Keratokonus je degenerativna okvara roženice, ki prizadene 1 na 2000 splošne populacije in se lahko pojavi tudi pri ljudeh, ki imajo poponoma normalno obliko in debelino roženice. Pred posegom izvedemo teste, ki pokažejo, kdo ima večje tveganje za keratokonus in odsvetujemo poseg. Vendar se keratokonus lahko pojavi tudi pri tistih brez najdb in brez tveganj pred posegom in torej tudi natančne preiskave ne zagotovijo, da se keratokonus po posegu ne razvije. Hude oblike keratokonusa zahtevajo transplantacijo roženice, blažje oblike pa očala ali kontaktne leče. Redko se lahko zgodi pre- ali pod- korigiranje, kar bi povzročilo, da se pojavi oz. ostane daljnovidnost, kratkovidnost ali da se poveča astigmatizem in vse to je lahko trajno ali popravljivo, večje tveganje je pri ljudeh starejših od 40 let in lahko zahteva nošnjo očal za bližino ali daljavo občasno ali ves čas. Če korekcija pri posegu ne bo popolna, so lahko potrebni dodatni leserski posegi, običajno 12 mesecev po prvem in so mogoči, le če je roženica še dovolj debela za to, v nasprotnem primeru so potrebne kontaktne leče ali očala. Pri enostranskem zdravljenju lahko pride do težav z usklajenostjo med očesoma po tem, ko je poseg opravljen na enem in ne na drugem očesu, t.i. anizometropija, ki lahko povzroči napetost v očeh in težave pri globinskem dojemanju. Če bi prvo oko zahtevalo daljši čas za celjenje kot običajno, bi to lahko podaljšalo obdobje anizometropije. Po začetnem dobrem rezultatu lahko predvsem pri daljnovidnosti in visoki korekciji pride do regresije in se vid povrne delno na nivo kot pred posegom, ki zahteva očala ali kontaktne leče za jasen vid in/ali dodaten poseg. Prav tako ne moremo popolnoma preprečiti progresijo kratkovidnosti po posegu, čeprav poseg svetujemo le pri stabilni dioptriji in po 21. letu starosti. Nekateri redki zapleti so tudi oteklina roženice, stanjšanje roženice in posledično izbočenje – ektazija, pojav floaterjev – plavajočih motnjav, odstop mrežnice, krvavitev, zapora vene ali arterija mrežnice, nastanek katarakte, popolna izguba vida, izguba očesa. Tisti, ki za branje potrebujejo posebna očala, jih boste tudi po posegu, saj z refraktivno operacijo roženice vplivamo na dioptrijo na daljavo. Mogoče je, da se potreba po očalih za branje po posegu poveča, da se pojavi potreba po očalih za branje pri nižji starosti. Delazmožnost: Operirane osebe niso sposobne normalno opravljati svojega dela oziroma poklica 1-3 tedne po operaciji, kar je odvisno od reakcije očesa na operacijo, zahtev poklica in načina življenja. V tem času odsvetujemo naprezanje oči, zlasti pa ne mencajte oči. Ves čas boste nosili sončna očala.

Navodila po operaciji z Excimer laserjem

Obstaja kar nekaj vrst multifokalnih intraokularnih oz. znotrajočesnih leč (IOL), ki nam omogočajo, da po operaciji ne potrebujemo več očal niti za daleč, niti za blizu, oziroma se naša odvisnost od očal bistveno zmanjša, ne glede na to, ali imamo na očesu prisoten tudi roženični astigmatizem ali ne.

S pomočjo trifokalne intraokularne oz. znotrajočesne leče (IOL) se očal lahko praktično popolnoma znebimo, saj ima leča tri žarišča, kar nam omogoča branje, gledanje računalnika ali armature v avtu, ki je bolj oddaljena, kot na primer knjiga ali časopis, in gledanje v daljavo, vse brez očal.

Pri bifokalnih intraokularnih oz. znotrajočesnih lečah (IOL) ima leča dve žarišči, eno za branje in eno za gledanje v daljavo. Pri tej leči se moramo za gledanje računalnika in gledanje na srednjo razdaljo prilagoditi ali z večjim fontom črk na računalniku, ali se približamo k ekranu z glavo na bralno razdaljo ali za to razdaljo uporabimo očala.

Pri lečah s podaljšanim žariščem, lahko brez očal gledamo na računalnik, na armaturo v avtu, gospodinjimo in gledamo v daljavo, za branje knjige, pa vseeno potrebujemo očala. Tovrstna leča je tako bolj primerna za tiste, ki berejo pretežno samo na elektronskih napravah, saj to lahko opravijo brez očal, kot tudi gledanje na daljavo, ki jim je omogočeno brez očal.

Za tiste, ki imajo prisoten še roženični astigmatizem, pa so na voljo bi ali tri fokalne torične intraokularne oz. znotrajočesne leče (IOL), ki omogočajo večjo neodvisnost od očal po operaciji pri pacientih z astigmatizmom, ki bi sicer rabili očala za daleč in za blizu že zaradi cilindra.

Obstajajo tudi torične intraokularne oz. znotrajočesne leče (IOL), ki omogočajo gledanje praktično brez očal na daljavo pri tistih z roženičnim astigmatizmom. Za torično intraokularno oz. znotrajočesno lečo (IOL) je primeren vsak pacient, ki ima roženični cilinder višji od 1. dioptrije. Roženični cilinder je drug kot cilinder, ki ga nosimo na očalih in se ga s posebnimi meritvami določi na pred operativnih pregledih. Vsi pacienti, ki tak cilinder imajo, bodo s torično intraokularno oz. znotrajočesno  lečo (IOL) po operaciji brez očal za daleč.
Za bi ali tri fokalno intraokularno lečo (IOL) ali za lečo s podaljšanim žariščem so primerni pacienti, ki imajo sicer zdravo oko. Za te leče se lahko odločijo samo pacienti, ki na pred operativnih preiskavah, kjer se nujno opravi tudi OCT slikanje mrežnice in pregled ozadja pri široki zenici, nimajo druge pomembne patologije očesa, lahko imajo prisotno samo sivo mreno.

Ta operacija je smiselna za vsakega, ki se je naveličal iskati očala za branje ali stalno menjati očala enkrat za daleč in drugič za blizu. Operacija se svetuje kot korekcija dioptrije po 40. letu starosti pacienta, ko se laserska korekcija ali korekcija z ICL lečami (implatibilnimi lečami), ne svetuje več.
Operacija zamenjave leče z multifokalnimi intraokularnimi lečami ali  IOL je najuspešnejša operacija, ki se na svetu opravlja. V rokah izkušenega kirurga in izurjenega tima je odstotek komlikacij pod 1 %. Komplikacije so seveda tudi tu možne. Vidna ostrina po operaciji je sicer lahko drugačna, kot smo načrtovali, zaradi anatomskih posebnosti očesa, šibkih zonul, to so vezi, ki držijo lečo v očesu, …., lahko pride tudi do komplikacije med samo operacijo ali kmalu po njej. Po temeljitem pregledu, ki običajno traja 1 uro, se boste skupaj s kirurgom odločili, kaj je za vas najprimernejša izbira za korekcijo dioptrije. Ko bomo prejeli izračun za vašo lečo, vas bomo obvestili in potrdili termin operacije.
Sama tehnika operacije v Sloveniji je na zelo visokem nivoju. Leta 1989 ko je dr. Vladimir Pfeifer lastnoročno iz ZDA prinesel prvo darovano aparaturo za fakoemulzifikacijo, se je v Sloveniji začel silovit razvoj operacije na področju intraokularne leče, ki je potekal hkrati z najrazvitejšimi državami na svetu. Implantacijo multifokalne intraokularne leče ali IOL je v Sloveniji prvi opravil dr. Vladimir Pfeifer, že pred več kot 20 leti, ko so bile multifokalne intraokularne oz. znotrajočesne  leče (IOL) še velika posebnost.

Danes je tehnika izredno izpopolnjena, tudi zaradi dr. Vladimirja Pfeiferja, ki je za svojo tehniko operacije prejel najvišje priznanje, tako Ameriškega kot Evropskega združenja za kataraktno in refraktivno kirurgijo. Njegova tehnika se uporablja po celem svetu, dr. Vladimir Pfeifer pa jo uči na največjih oftalmoloških kongresih. Ker je Slovenec, je tako Slovenija z njim pridobila enega najboljših kirurgov za to področje.

Operacija je sicer težka, saj pri operaciji uporabljamo obe roki in obe nogi, z rokami držimo drobne inštrumente, z nogami pa upravljamo z mikroskopom z levo nogo in z aparatom za fakoemulzifikacijo z desno nogo. Celotno operacijo vršimo s pomočjo mikroskopa. Pomembno je tudi število operacij, ki jih posamezni kirurg opravi v enem letu. Tako se posebej loči visoko frekvenčni kirurg od preostalih kirurgov, če v enem letu opravi vsaj 1000 operacij. Visokofrekvenčen kirurg ima najmanjše možno število komplikacij med samo operacijo in je tako najzaneslivejša možna izbira operaterja, kar je še posebej pomembno pri težkih operacijah.