Keratokonus je degenerativno nevnetno obolenje roženice. Najpogosteje se pojavi v starosti od 15. do 35. leta. Gre za neneormalno preveč koničasto izbočenje roženice, ki se s časom vse bolj boči. Na začetku se kaže kot napredovanje rasti v dioptrijah na očalih pacienta, nato začne naraščati cilinder na očalih ( oz. actigmatizem). Pri napredovalem keratokonusuz očali ne moremo več popraviti vida. Pomagojo samo kontaktne leče. Ko bolezen močno napreduje tudi nošnje kontaktnih lečk ni več možna, saj izpadajo iz očesa. Takrat je edina rešitev v operaciji –keratoplastiki oz. presaditev roženice. V populaciji se pojavi pri enem na 2000 ljudi. V Evropi ocenjujejo,da zboli za to boleznijo okrog 45000 pacientov na leto. Vzrok za nastanek bolezni še ni povsem poznan, domneva se, da gre za genetsko pogojeno obolenje, saj se pogosteje pojavlja v družini, kjer je že kdo z keratokonusom. Običajno se pojavi na obeh očeh vendar različno močno.Opazili so, da se pogosteje pojavi pri ljudeh, ki se pogosto (več let) drgnejo po očeh zaradi razvade, stalne iritacije, pogostega vnetja in drugih vzrokov.
Znaki bolezni
Pri keratokonusu roženica (prozoren sprednji del očesa skozi katerega gledamo) postaja vedno tanjša in se zaradi tega nepravilno izboči. Izbočenje roženice ima za posledico slabšanje vida, včasih se pojavi dvojni vid pri gledanju z enim očesom, nekateri opisujejo bleščanje in občutljivost na svetlobo.
Poznamo več oblik keratokonusa. Form furst keratokonus je pogosta oblika in praviloma ne napreduje. Ker ne napreduje, tudi zdravljenje ni potrebno To obliko keratokonusa največkrat odkrijemo naključno in pacientom ne povzroča težav. Pacientom pomagamo s predpisom očal ali kontaktnih leč. Smiselno je pacienta redno pregledovati, da ne spregledamo, če gre za napredovanje oz.progresijo. Pri napredovali obliki keratokonusa pacientom z očali težko izboljšamo vid, običajno je potreben predpis poltrdih kontaktnih leč, ki vzdržujejo pravilno obliko roženice. V kolikor kontaktne leče dobro prenašajo je mogoče, da z njimi zelo dobro vidijo. Problem je, da mnogi dolgotrajno nošenje kontaktnih leč težko prenašajo. Pri napredovali obliki pride do stanjšanja roženice in izbočenja, ki povroči v roženici motnjave zaradi katerih se vid izrazito poslabša. V končni fazi je pri napredovali obliki obolenja potrebna transplantacija roženice.
Diagnozo keratokonus postavimo s preiskovalnimi metodami kot sta topografija in pahimetrija roženice, kjer računalniško posnamemo površino roženice. S preiskavami lahko ugotovimo stadij keratokonusa in napredovanje bolezni. Priporočljivo je, da te preiskave ponavljamo in tako sledimo poteku bolezni. Za natančno narejeno preiskavo je pomebno, da pacient pred tem vsaj 1 do 2 tedna ne nosi poltrdih kontaktnih leč. Poltrde kontaktne leče namreč pritiskajo na površino roženice in jo spremnijo ter stanjšajo do te mere, da je rezultat preiskave ne nezanesliv.