1. Ali je res , da se težave s suhimi očmi najpogostej pojavljajo pri ženskah po 40 letu starosti,
morda zaradi uporabe ličil, nošnje kontaktnih leč ali česa drugega
suhe oci se res bistveno pogosteje pojavljajo pri zenskah kot pri moskih, vzrok je predvsem v hormonskem stanju zensk. Pogost pojav suhih oci v obdobju od 35 do 45 let je pri zenskah
gotovo povezan s spremenjenim hormonskim stanjem, v menopavzalnem obdobju, pa je
pojav suhih oci zopet prisoten. Licila in uporaba kontaktnih lec, ce se pravilno uporabljajo,
nebi smela voditi do suhih oci.
2. S kaksnimi tezavami vas obiscejeo ljudje v povezavi s suhim ocesom in ali bi lahko te tezave
resili tudi sami
Ljudje prihajo k nam v povezavi s suhimi ocmi najpogosteje zaradi rdecih, drazenih oci,
obcutka tujka ali peska v oceh, obcasnega slabsega vida, obcasnega pretiranega solzenja,
zalepljenih oci zjutraj, otezkocenega gledanja racunalnika, televizije. To so najpogostejse
tezave, ki so vse posledica presuga ocesa. Zelo pomembno je, da se pacieti obrnejo na
oftalmologa cimprej, saj lahko pogosto s pravilnim zdravljenjem, ki pa ni vedno samo dajanje
umetnih solz, tezave resimo ali omilimo. Suho oko je namrec kronicno stanje, ki se zdravi
dolgotrajno in razlicno agresivno od posameznika do posameznika. Nekdo, ki je poskusil ze
vso mogoco terapijo suhega ocesa, morda potrebuje posebno zdravilo, ciklosporin brez
konzervansov (Restaziz), ki ga je v SLO zelo tezko dobiti, pa odlicno pomaga v dolocenih
primerih, ali pa naprimer sondiranje meibomovih zlez, ki se redko izvaja v SLO, saj je
postopek reltivno zamuden, ali okluzijo solznih izvodil, ki je relativno enostaven operativni
postopek, in lahko mocno olajsa simtome. Terapija je pri suhem ocesu lahko zelo razlicna od
posameznika do posameznika, katera je za nekoga najprimernejsa, pa se ugotovi pri
natancnem pregledu pri oftalmologu.
3. Kdaj je potrebno zdravljenje suhega ocesa
Suho oko je lahko suho iz vec razlogov. Ce je vzrok v nepravilnem solznem filmu je zdravljenje
potrebno takoj, kot tudi v primeru premajhne bazicne produkcije solz. Obcutek suhosti ocesa
se lahko namrec pojavi tudi pri ljudeh z zadostno kolicino solz, vendar je sestava solz
nepravilna. Solzni filim je sestavljen iz treh plasti, najblizje ocesu je plast sluzi, ki jo tvori
veznica, sredinska plast je vodna plast, ki predstavlja kar 90 % solznega filma, na vrhu pa je
lipidna plast, ki jo tvorijo zleze na robovih spodnje in zgornje veke, ta plast preprecuje
prehitro izhlapevanje vodne plasti solznega filma. Pri vnetju robov vek, blefaritisu, je
prizadeta prav ta lipidna plast solz. Taksno oko je potrebno zdraviti dolgotrajno. Obstajajo
tudi stevilne sistemske bolezni, pri katerih se pojavlja suho oko, nekatera zdravila kot
antidepresivi, antihistaminiki, uspavala, opiatni analgetiki, tudi povzrocajo pojav suhih oci kot
tudi nekatere ocesne bolezni kot entropij, ektropij, zmanjsano mezikanje. Povsod v teh
primerih je zdravljeneje potrebno.
4. Kaj pa kirurska terapija suhega ocesa
Kirurski poseg je vcasih potreben vendar je to redko. V izjemnih okoliscinah je potrebno
delno ali poplnoma zasiti veke skupaj oz. narediti tarzorafijo, pokriti rozenico z amnijsko
membrano, res redko je potrebna celo keratoplastika oziroma presaditev rozenice. To so
tezke operacije, ki se vrsijo samo v izredno teskih primerih komplikacij zaradi suhih oci.
Pogosto pa se odlocimo za manjsi poseg vstavitve cepkov v izvodilo solz na spodnji veki. Ti
cepi so lahko kolagenski, ki se resorbirajo v 3 mesecih ali silikonski, ki so trajni. Sondiranje
meibomovih zlez je tudi operativni postopek, ki ga izvajamo v primeru blefaritisa, ki povzroci
suho oko. Operativna terapija se izvaja obicajno sele po tem, ko je vsa ostala terapija
nezadostna.
5. Kaj lahko sami naredimo proti tezavam s suhim ocesom
Samo pomoc je zelo pomembna, primerna vlaznost v prostorih kjer se nahajamo, vlazenje
prostorov, izogibanjem klimatiziranim prostor, izogibanju pihanju klime direktno v glavo ko
se vozimo z avtom, vetru, nosnja zasictnih ocal, ko smo zunaj na mrazu , vetru ali soncu,
ocala naj imajo zascito tudi pri strani, ko smo v bazenu nosimo zascitna plavalna ocala, ko
smucamo se zascitimo z ocali…. Nekateri pacienti sami povejo, da je stanje oci v Bohnju
naprimer bistveno boljse kot v Ljubljani, ker je vlaga tam bistveno vecja v ozracju. Kapljice so
v pomoc, niso pa edina resitev. Res pa je, da moramo uporabljati kapljice brez konzervansov
vedno, ko je frekvenca aplikacij umetnih solz vec kot 2x dnevno, saj pri dolgotrajni
veckratdnevni uporabi kapljic s konzervansi, le ti lahko povzrocijo dolocene okvare ocesa.
6. Ali iamjo ljudje z dioptrijo bolj suho oko
Da bi imeli ljudje z visjo dioptrijo vec tezav s suhim ocesom ni res, je pa res da pogosteje
obiskujejo oftalmologa, ki lahko prej odkrije tezave. Ce pa zaradi napacno predpisanih ocal
slabo vidis in zato bolj strmis v besedilo, ki je pred tabo, da ga stezka le preberes, pri tem
bistveno manj utripas z vekami oz. mezikas, v tem primeru pa je suho oko lahko pogostejsa
tezava. Veckrat recem mojim pacientom naj cim manj bulijo, pri gledanju televizije, branju,
voznji avta, ali vedno , ko se skoncentriramo na nekaj, je stevilo utipanj vek v minuti bistveno
zmanjsano, kar pa lahko vodi v tezave suhega ocesa. Po lasarski operaciji korekcije dioptrije
pa so tezave z suhim ocesom zelo pogoste in skoraj vedno vsaj nekaj mesecev po operaciji
izrazite.
7. Kaj pa je Sjegernov sindrom, ali vedno vodi v suho oko
Sjogernov sindrom je vnetna avtoimuna bolezen, ki se pojavlja najpogosteje pri zenskah v
srednjih letih (90 % se je pojavi pri zenskah starih od 35 do 45 let). Pogosto je sekundarna,
kar pomeni, da je v povezavi z drugo sistemsko boleznijo (npr.revmatoisni artritis, SLE) ali kot
samostojna bolezen. Znacilno so prizadete vse sluznice v telesu, najhuje pa prav oci in usta.
Zdravljenje je z blazenjem tezav zaradi suhosti sluznic pri hudih oblikah pa tudi z
imunosupresivi, kortikosteridi drugimi sistemskimi zdravlil. Bolezen sicer ni nevarna je pa
hudo nadlezna. Diagnozo se postavi z razlicnimi testi, tudi ocesnimi.
8. Kaj lahko na splosno sami naredimo za svoje oci
Za zdravlje oci lahko sami najvec storimo s preventivo. Uporabljamo soncna ocala, tudi
majhni otroci, nosimo kapo s siltom na soncu, jejmo zdravo hrano, ne glejmo na blizino
(racunalnik, knjigo, casopis..) vec kot 20 min hkrati in uporabljajmo pravilo 20 min gledanje
na blizino ki mu sledi 2 min gledanja na daljavo, med gledanjem na racunalnik ali televizijo
zavestno veckrat utirpajmo z vekami, po 40 letu obiscimo oftalmologa tudi ce nimamo
nikakrsnih tezav z ocmi.