Starostna degeneracija rumene pege (makule)

Starostna degeneracija rumene pege (makule), je bolezen rumene pege (to je del mrežnice v ozadju očesa, ki je odgovoren za podrobnosti vida). Izguba vida ponavadi nastane počasi in tipično na obeh očesih. Tudi ob izgubi centralnega vida ostanejo barve in stranski (periferni vid) nespremenjeni.

Simptomi starostne degeneracije rumene pege:

• začetna starostna degeneracija makule na začetku ne povzroča nobenih sprememb,
• sčasoma postane otežkočeno branje brez dodatne luči,
• predmeti so zamegljeni, nepravilnih oblik, velikosti in barv,
• občutek, da predmeti poskočijo, ko centrirate vid naravnost v njih,
• težave z branjem in vožnjo avtomobila,
• nesposobnost videnja podrobnosti,
• temna ali slepeča pika v centralnem vidu.

Obstajata dve vrsti (suha in vlažna) degeneraciji rumene pege.

Vlažna starostna degeneracije rumene pege

Vlažna degeneracija rumene pege nastane kadar nenormalne žilice, ki prepuščajo kri, rastejo pod mrežnico v predelu rumene pege. Te spremembe vodijo v zamegljen in nenatančen vid, v nekaterih primerih pa celo v hitro in hudo izgubo centralnega vida.

 

Suha starostna degeneracija rumene pege

Velika večina primerov degeneracije rumene pege je suha, pri kateri nastane stanjšanje ali obraba tkiva rumene pege ali pa nastajajo nenormalni rumeni depoziti imenovani DRUSEN. Napredek suhe degeneracije rumene pege je počasen in ne prizadane vedno obeh očes enako.

Vzroki ali povzročajoči faktorji degeneracije rumene pege

Vzroki nastanka degeneracije rumene pege so še vedno neznani. Ženske so rahlo bolj ogrožene, kot moški.

• Starost: degeneracija rumene pege je glavni vzrok oslabelosti vida pri ljudeh, ki so stari preko 65 let.
• Dednost: degeneracija rumene pege se deduje samo v nekaterih družinah.
• Dolgotrajna izpostavljenost soncu.
• Kajenje.
• Visok krvni pritisk.
• Visok holesterol.
• Hipertenzija.
• Pomanjkanje hranilnih snovi.
• Sladkorna bolezen.
• Poškodbe glave.
• Infekcija.

Diagnosticiranje degeneracije rumene pege

Vaš očesni zdravnik lahko ugotovi spremembe rumene pege s pregledom vaših oči z različnimi inštrumenti. Z mrežo imenovano Amsler test lahko ugotovimo minimalne spremembe v vidu.

Fluorescinska angiografija je najbolj razširjen diagnostični poseg, za ugotavljanje degeneracije rumene pege. Med preiskavo bo zdravnik v vašo veno apliciral neškodljivo rdeče – oranžno barvo imenovano Fluorescein. Barva bo potovala po vašem telesu, do mrežnice. Zdravnik bo uporabil posebno kamero z zelenim filtrom, ki bo slikala z modrim snopom in posnela nekaj slik. Analizirana slika bo pokazala škodo v lini mrežnice ali atipične nove krvne žilice. Nastajanje novih krvnih žilic v in pod rumeno pego, je pogosto prvi fizični znak nastajanja degeneracije rumene pege.

OPTICAL COHERENCE TOMOGRAPHY (OCT) uporablja svetlobne valove, ki ustvarjajo mapo mrežnice in pokažejo dele odebelitve ali nabiranja tekočine.

Zdravljenje degeneracije rumene pege

V zgodnjih fazah degeneracije rumene pege so priporočeni redni pregledi oči, primerna prehrana, domače preverjanje vida in možni dodatki prehrani.

Prehrana in dodatki prehrani

Narejena je bila raziskava o uporabi vitaminov in hranilnih snovi imenovanih antioksidanti, s katerimi so poskušali preprečevati ali upočasniti degeneracijo rumene pege. Antioksidanti naj bi preprečevali škodljive vplive s kisikom napolnjenih molekul imenovanih prosti radikali. Potencialno pomembna skupina antioksidantov se imenuje karotenoidi. To so pigmenti, ki dajejo sadju in zelenjavi barvo. Dva karotenoida, ki se naravno proizvajata v rumeni pegi sta lutein in zeaksantin. Nekatere raziskave kažejo, da imajo ljudje zs prehrano bogato z luteinom in zeaksantinom, manj možnosti za nastanek degeneracije rumene pege. Dobi se jih v zeleni zelenjavi, kot je surova špinača in brokoli. Dobijo pa se tudi hranilni nadomestki, ki imajo visoko vrednost teh in drugih antioksidantov.

 

Terapija vlažne oblike degeneracije rumene pege

Če s pomočjo preiskave OCT,  Fluoresceinske angiografije  ali OCT angiografije ugotovimo, da gre pri pacientu za vlažno obliko degeneracije makule, je to potrebno pričeti čimprej zdraviti z anti-VEGF zdravili, ki se aplicirajo v oko.  Običajno se zdravilo aplicira v oko vsake 4 tedne, najprej 3x zapovrstjo, nato pa se aplikacije ponavljajo glede na učinek zdravila na bolezen. Včasih je dovolj že nekaj injekcij, včasih pa jih je potrebno za zaustavitev bolezni več kot 20. Koliko časa je potrebno injekcije ponavljati in na koliko časa se aplicirajo (na 4 tedne ali na daljše obdobje), se odloča sprotno na pregledu, običajno samo z OCT preiskavo, včasih pa je potrebna tudi fluoresceinska angiografija ali ICG slikanje mrežnice.

 

 

POJASNILA BOLNIKU O ZDRAVLJENJU Z INJEKCIJAMI ANTI-VEGF V OKO

Zdravnik vam je predlagal zdravljenje z anti-VEGF zdravilom. Anti-VEGF zdravilo je biološko zdravilo, ki zavira proces tvorbe novih žilic in zmanjša propustnost žil. Deluje na VEGF (vascular endothelial growth factor), to je dejavnik, ki spodbuja rast novih žil. Ko zdravilo anti-VEGF injiciramo v oko, se veže na VEGF in ga s tem blokira. Raziskave kažejo, da pri spremembah v  rumeni pegi, ki so posledica razraščanja bolezenskih žilic (npr. mokra ali neovaskularna oblika starostne degeneracije makule), ali posledica povečane propustnosti žil (npr. diabetični makularni edem), anti-VEGF zdravilo ohranja, v nekaterih primerih pa celo izboljša vidno ostrino. Do izboljšanja vida ne pride pri vseh bolnikih, pri nekaterih bolezenskih procesih kljub zdravljenju bolezen lahko napreduje. Zdravljenje očesnih bolezni z injekcijami zdravila anti-VEGF zahteva več zaporednih injekcij, ponavadi ob začetku zdravljenja enkrat mesečno, kasneje pa se pogostnost oziroma nadaljevanje zdravljenja prilagaja stanju očesnih sprememb. Postopek zdravljenja poteka po utečeni poti. Celotna obravnava lahko traja več ur, zato na preiskave in poseg ne hodite tešči.

V oko vam bomo najprej dali kapljice, ki razširijo vašo zenico. Na podlagi razgovora z vami, analize preiskav in kliničnega pregleda zdravnik odloči, ali potrebujete injekcijo anti-VEGF zdravila. Če se zdravnik odloči za aplikacijo zdravila v oko, vam  medicinska sestra označi oko, v katerega boste dobili injekcijo in vas začne pripravljati za poseg. V oko vam kapa antibiotične kapljice. Nato vas pospremijo v operacijske prostore. V operacijskem prostoru vam v oko  kapnejo kapljico anestetika, da ob injiciranju zdravila ne boste čutili bolečine, in kapljico antibakterijskega sredstva. Pred injiciranjem zdravila se pripravi sterilno operacijsko polje: očistimo vam okolico očesa, vas prekrijemo s sterilno rjuho, vstavimo vam držalo za veke, da se prepreči utripanje z očmi. Zdravnik vam v oko aplicira injekcijo zdravila. Iz operacijskih prostorov vas pospremimo nazaj v ambulanto, kjer vam izmerimo očesni pritisk. Če ni nobenih težav, odidete domov.

Možni so stranski pojavi zaradi injekcije v oko: krvavitev v veznico, povišan očesni pritisk in plavajoče motnjave v očesu. Hujši stranski pojavi so okužba notranjosti očesa – endoftalmitis, odstop mrežnice, krvavitev v oko ali zamotnitev leče; ti se pojavijo v manj kot 1% zdravljenj.

 

Marija Ana Schwarzbartl Pfeifer, Očesni kirurški centr dr. Pfeifer v reviji ZDRAVJE

 

Starostna degeneracija rumene pege oziroma makule (SDM)

 

Starostna degeneracija makule ali rumene pege je v razvitem svetu najpogostejši vzrok za legalno slepoto po 50. letu starosti. Čeprav SDM nikoli ne povzroča čiste slepote, lahko v napredovali fazi povzroči močno poslabšan predvsem centralni vid, ki je odgovoren za branje, pisanje in natančen vid. Periferni vid pa pri tej bolezni ni okvarjen, tako pacienti lahko vidijo, da je nekdo prišel v sobo, lahko se sami oblečejo, kuhajo … ne morejo pa brati, ne vidijo človeka v obraz, ampak ga prepoznajo pa gibih značilnih zanj. Na svetu je več kot 150 milijonov ljudi s SDM, ki je tako napredovala, da za paciente trdimo, da so formalno slepi.

 

Kaj je starostna degeneracija makule?

To je bolezen mrežnice v centralnem delu, ki se imenuje makula ali rumena pega. Prav to področje je na mrežnici ključno za natančen vid. Ker bolezen prizadene samo centralni vid, perifernega vida pa ne prizadene, to za pacienta pomeni, da vidi na primer predmete ali osebe, ne razloči pa njihovih podrobnosti. Prav zaradi prizadetosti centralnega dela mrežnice pacienti ne morejo več brati, pisati, šivati, risati, voziti avta, kar bistveno zmanjšuje kakovost njihovega življenja.

Kako lahko nekdo sam ugotovi, če ima SDM?

V zgodnjih fazah bolezni, bolniki nimajo prav nikakršnih težav, spremembe na mrežnici, pa so ob natančnem pregledu pri okulistu že vidne. Pogosto se tudi pri spremembah vidnih samo z okulističnim pregledom, že svetuje zdravljenje. Šele ko bolezen napreduje, lahko pričnejo bolniki opažati temne lise, popačen vid, pomanjšano ali povečano sliko, zamegljen centralni vid, izpad določenih črk pri branju besedila, izginjanja besedila ali črk pri branju…

 

Kakšne vrste SDM obstajajo in ali je zdravljenje odvisno od vrste SDM?

Ločimo suho (neeksudativno ali atrofično) in mokro (eksudativno ali neovaskularno) obliko. Suha oblika predstavlja okoli 85% vse SDM, tu je značilna postopna izguba vida, ki se razvija počasi. Mokra oblika je precej redkejša, napreduje hitro in pogosteje povzroči hujše okvare vida. Zdravljenje suhe oblike se zdravi z oralno terapijo, s tabletami, ki jih enkrat dnevno jemljejo pacienti redno, do konca življenja. Na tržišču je ogromno preparatov, ki so narejeni v ta namen, vendar niso vsi dobri, nekateri sploh niso klinično testirani na pacientih in se tako sploh ne ve, kako se zdravilo resorbira iz črevesja, pomembno je tudi razmerje ene in druge substance v zdravilu in še veliko drugih stvari, ki so pomembne pri izboru zdravila.

Vlažna oblika SDM se zdravi z anti-VEGF zdravili, ki se aplicirajo v oko direktno z injekcijo 1x mesečno, kar se ponavlja toliko časa, kolikor je potrebno. Tako en pacient lahko prejme od 3 do 20 ali več injekcij v oko.

 

Ali so nekateri bolj dovzetni za sarostno degeneracijo rumene pege kot drugi?

Da. Dejavniki tveganja škodijo naravnim mehanizmom obrambe oči, zato pripomorejo k razvoju SDM. Glavni dejavnik tveganja je starost, družinska genetska predispozicija, neprimerna prehrana (malo sadja in zelenjave ter veliko maščob, nezadosten vnos vitamina C in E , cinka, luteina in zeaksantina), debelost, kajenje, neposredna izpostavljenost soncu (gledanje brez sončnih očal z zašščito), zvišan krvni tlak, svetle barve oči, …

 

Kaj lahko bolniki sami naredijo, da bi preprečili SDM?

Zelo pomembni so preventivni pregledi pri vseh ljudeh starejših od 50 let, pri tistih, ki imajo bolezen v družini, pa po 40. letu starosti. Pri pregledu je potrebno razširiti zenico, saj le tako lahko natančno pregledamo mrežnico. Pri že vidnih spremembah na mrežnici v centralnem delu, pa so nujno potrebne še dodatne preiskave mrežnice, s posebno aparaturo OCT, na osnovi katere se lahko določi ali gre za suho ali mokro obliko SDM. V tem primeru je samo pregled pri široki zenici premalo. To lahko naredite v subspecialnih ambulantah, kjer imajo vse potrebne aparature in specialista, ki se ukvarja s SDM. V našem kirurškem centru tak pregled lahko opravite. Poleg obveznega pregleda upoštevajte še naslednje: nosite sončna očala, ki filtrirajo UV in modro svetlobo, ne kadite, jejte uravnoteženo prehrano, ki vključuje sadje in zelenjavo, pazite na telesno težo, redno telovadite.

 

Kaj pa jemanje zdravil, če je diagnoza suhe SDM že potrjena?

Pri suhi in mokri obliki SDM je znanstveno dokazano, na več kliničnih študijah, ki so potekale več let, da redno jemanje prehranskih dopolnil, zlasti vitamina C in E, karotenoidov (luteina in zeaksantina), in cinka v točno določenih odmerkih in v pravilno vezani obliki, ki omogoča tudi zadostno resorbcijo iz črevesja po zaužitju, upočasni napredovanje SDM, v določenih primerih pa celo izboljša stanje na mrežnici. Jemanje Omega 3 maščobnih kislin, pa v najnovejših študijah ni dokazalo, da zmanjšuje rizik za razvoj SDM.

 

Kaj pa zdravljenje z zdravili, ki se aplicirajo v oko pri mokri obliki SDM?

Pri določenih oblikah mokre oblike SDM, se odločimo za zdravljenje z injekcijami, ki jih po potrebi večkrat,  na 4 tedne apliciramo v oko v želji, da bi se bolezen stabilizirala. Zdravilo pomaga samo pri določenih oblikah vlažne SDM in ni primerno za vse bolnike.

Zdravljene ni čudežno in ne izboljša vida, bistveno, kar z zdravljenjem dosežemo je, da bolezen ne napreduje. Zato je bistveno zgodnje odkrivanje, saj je le tako zdravljenje dovolj zgodnje, da pacient na koncu sploh ne ve, da ima SDM, saj nima težav, bolezen z zdravili pa blokira do te mere, da ne napreduje.

 

Kako torej posumimo na SDM?

Če ima nekdo v družini SDM, naj o tem obvesti svoje otroke, ki naj se, če so starejši od 40 let, naročijo na preventivni pregled pri okulistu (ne pri optiku), kjer povejo, da je v družinski anamnezi degeneracija makule. V primeru, da se na pregledu opazi spremembe, je potreben še pregled z OCT aparatom. Lahko tudi sami opazujejo na primer, če ravne črte izgledajo valovito, če črke med branjem izginjajo, če se poslabša barvni vid, če slabše vidijo v mraku in v temi, kasneje pa tudi težavnost pri prepoznavanju obrazov in branju. Vid si lahko tudi sami testirajo s hitrim testom –  Amslerjevo mrežo, ki odkrije le napredovano obliko SDM. Mrežo lahko najdete na internetu, ali prosite pri okulistu, da vam naredi test najprej on, potem pa si 1x mesečno testirate vid sami. Ko pacient sam opazi spremembe, je pogosto žal že zelo pozno, saj bi s pravočasnim ukrepanjem, lahko ohranili bistveno več vida.

 

Nasvet za vse:

živite zdravo in opravite preventivni pregled dovolj zgodaj, da do hujše oblike bolezni nikoli ne bo prišlo, saj z zgodnjim pravilnim zdravljenjem lahko preprečimo hude oblike SDM z izdatno izgubo vida.