Presbiopija ali starovidnost je posledica nezmožnosti prilagajanja (akomodacije) očesne leče za gledanje na blizu. V mladosti je očesna leča prožna, njena oblika in s tem tudi lomnost svetlobe se lahko spreminjata. Lečka se boči in plošči s pomočjo posebnih nitk, ki se pripenjajo na lečko – zonule orbiculares. S pomočjo ciliarnih mišic se zonule zategujejo ali sproščajo in tako se leča plošči oziroma izboči.  To nam v mladosti omogoča, da ostro vidimo tako na daljavo kot tudi na blizu. Proces spreminjanja oblike očesne leče, glede na oddaljenost predmeta, ki ga gledamo imenujemo akomodacija. S staranjem očesna leča postaja vedno bolj toga in njena oblika in lomnost za svetlobo se vse težje spreminjata. To je vzrok zakaj po 40. letu starosti postopno slabše vidimo na blizu. Stanje se imenuje presbiopija. Po 40. letu te težave najpogosteje rešujemo z dodatnimi očali za bližino. Če smo že prej nosili očala za daljavo, bomo tako sedaj imeli dvoja očala (ena za blizu in ena za daleč), ali progresivna očala, pri katerih zgoraj vidimo daljavo, spodaj pa bližino. Če smo bili pred 40. letom miopi (z zmerno dioptrijo od -2.00 do -3.00), potem za blizu ne bomo nikoli potrebovali očal.

S pomočjo bifokalnih, trifokalnih intraokularnih oz. znotrajočesnih leč (IOL) ali leč s podaljšanim žariščem,  se lahko popolnoma znebimo očal za branje. Prvi pogoj za tovrstno operacijo je sicer zdravo oko. Na pregledu je potrebno izključiti bolezni mrežnice, zato je potrebno opraviti tudi OCT slikanje mrežnice in natančen okulistični pregled, ki običajno s specialnimi  meritvami traja okoli ene ure.

Za več informacij si poglejte še poglavje odprava dioptrije s Premium IOL.